<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=102215"><dc:title>Bošnjaki v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Potočnik,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Škamperle,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pirih Svetina,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>priseljenci</dc:subject><dc:subject>integracija</dc:subject><dc:subject>Bošnjaki</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Velenje</dc:subject><dc:subject>jezik</dc:subject><dc:subject>kultura</dc:subject><dc:subject>bošnjaška skupnost</dc:subject><dc:subject>raba jezika</dc:subject><dc:subject>intervjuji</dc:subject><dc:subject>slovenščina</dc:subject><dc:subject>bosanščina</dc:subject><dc:subject>magistrska dela bolonjskega študija</dc:subject><dc:subject>bolonjski magisteriji</dc:subject><dc:description>Slovenija je po svoji etnični sestavi, tako kot večina sodobnih držav, zelo pestra, večkulturna družba. Največje spremembe v narodnostni sestavi slovenskega prebivalstva so se zgodile v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je, zaradi povečanih potreb v gospodarstvu in posledičnega zvišanja življenjskega standarda, v Slovenijo priselilo precejšnje število prebivalcev ostalih držav nekdanje skupne republike Jugoslavije. V magistrski nalogi sta obravnavana raba in odnos do slovenskega in bosanskega jezika ter ohranjanje izvorne kulture pri priseljencih iz Bosne in Hercegovine in njihovih potomcih, ki so po veroizpovedi muslimani in živijo v Velenju.</dc:description><dc:publisher>[K. Potočnik]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-07-23 13:21:32</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102215</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>