<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=102214"><dc:title>Doživljanje sodnih postopkov dokazovanja spolne zlorabe otroka pri svojcih otrok</dc:title><dc:creator>Medved,	Martina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Simonič,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>spolna zloraba otroka</dc:subject><dc:subject>travma</dc:subject><dc:subject>sodni postopek</dc:subject><dc:subject>forenzični intervju</dc:subject><dc:subject>»otroku prijazno pravosodje«</dc:subject><dc:subject>retravmatizacija</dc:subject><dc:subject>potravmatska rast</dc:subject><dc:subject>fenomenološka metoda.</dc:subject><dc:description>Spolna zloraba otroka je eno najbolj zavržnih kaznivih dejanj, s katerim se posega v njegovo psihično in telesno integriteto. Zaradi čudnega in nerazumljivega izkustva se otrok pogosto sooča z občutki krivde in sramu, zaradi česar se velikokrat znajde v precepu, ali naj o zlorabi spregovori naglas. Medtem ko je izkušnja zlorabe travmatična že sama po sebi, teorija in klinična praksa ugotavljata, da v sodnih postopkih dokazovanja spolne zlorabe pri otrocih le-ti zaradi neprimerne procesne zaščite pogosto utrpijo ponovno travmo oz. retravmatizacijo. Statistika kaže, da pri preiskovanju in dokazovanju spolnih zlorab v Sloveniji močno zaostajamo za implementacijo »otroku prijaznega pravosodja«, kot nam to narekujejo evropske smernice. Osrednjo tematiko magistrskega dela predstavlja osvetlitev sodnih mehanizmov, potek sodnega postopka in forenzičnega izpraševanja otrok, pri čemer avtorica pri procesnih pomanjkljivostih kot predloge za izboljšavo navaja primere dobre prakse iz drugih držav. S pomočjo fenomenološko-psihološke metode je avtorica v pol-strukturiranih intervjujih pridobila vpogled v doživljanje mater, ki so skupaj z otroki prestale sodni postopek dokazovanja spolne zlorabe na sodišču. V raziskavi z glavnim raziskovalnim vprašanjem »Kako svojci otrok doživljajo sodne postopke preiskovanja in dokazovanja spolne zlorabe v kontekstu otrokove dobrobiti?« je sodelovalo pet udeleženk, mater otrok. Analiza rezultatov je pokazala, da sodni postopek za otroke in starše predstavlja stresen dogodek, ki sproža ponovno obuditev travme oz. elementov potravmatske stresne motnje. Temu botrujejo dolžina postopkov in odloženo ukrepanje, večplastna problematika zasliševanja in občutek splošne sistemske nezaščite. Pri udeleženkah se je pokazala tudi možnost potravmatske rasti kot posledica nekaterih olajševalnih okoliščin v postopku, lastnih notranjih virov moči in zunanje pomoči v obliki psihosocialne/psihoterapevtske podpore. Rezultati raziskave pritrjujejo znanstvenim spoznanjem in spoznanjem stroke s Svetom Evrope na čelu, ki Republiki Sloveniji zapoveduje posodobitev zakonodaje v »otrokom bolj prijazno«, vključno z implementacijo ustreznih preventivnih oz. preprečevalnih ukrepov proti spolnim zlorabam.</dc:description><dc:publisher>[M. Medved]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-07-23 12:02:33</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102214</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
