Razmerje med temeljnimi pravicami in temeljnimi ekonomskimi svoboščinami v pravu EUZemljič, Kaja (Avtor) Vlahek, Ana (Mentor) temeljne pravicečlovekove praviceekonomske svoboščineEvropska unijaSodišče EUtest sorazmernostiproporcionalnostLizbonska pogodbapristop EU k EKČPListina EU o temeljnih pravicahEvropska unija kot ekonomska integracija temelji na izvajanju s Pogodbami zagotovljenih ekonomskih svoboščin, ki pa mora biti uravnotežena s socialnimi, političnimi in drugimi interesi. Magistrska diplomska naloga se ukvarja z analizo primerov iz sodne prakse Sodišča Evropske unije, ki so pomembno zasnovali razmerje med temeljnimi pravicami in svoboščinami ter temeljnimi ekonomskimi svoboščinami, in sicer primerov Schmidberger, Omega, Viking Line in Laval. Analiza primerov jasno pokaže, da Sodišče nima enotnega pristopa pri razreševanju konflikta med temeljnimi pravicami in ekonomskimi svoboščinami ter pri uporabi načela sorazmernosti. Vrhunec varstva temeljnih pravic v Evropski uniji predstavlja začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe, ki Listini EU o temeljnih pravicah podeli veljavnost primarnega prava in omogoča pristop Evropske unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zdi se, da se kljub temu obstoječe razmerje med temeljnimi pravicami in ekonomskimi svoboščinami ne bo bistveno spremenilo. Primarna veljavnost Listine namreč zgolj utrjuje legitimnost delovanja Evropske unije. V primeru pristopa pa ni mogoče pričakovati učinkovitega nadzora nad odločitvami Sodišča Evropske unije s strani Evropskega sodišča za človekove pravice.20182018-07-23 07:15:07Magistrsko delo/naloga102208sl