<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=102190"><dc:title>Dejavniki poklicnega stresa</dc:title><dc:creator>Turičnik,	Vesna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerman,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>specialni in rehabilitacijski pedagogi</dc:subject><dc:subject>poklicni stres</dc:subject><dc:subject>dejavniki poklicnega stresa</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Tako kot je stres prisoten pri ljudeh vseh starostnih skupin, je lahko prisoten tudi na različnih področjih življenja. V današnjem hitrem tempu življenja in vedno bolj tekmovalno naravnani družbi je stres pogosto prisoten tudi na delovnem mestu. Zaposleni v šolstvu se soočajo z različnimi pogoji, povezanimi z delovnim okoljem, z zahtevnimi medosebnimi odnosi in med drugim tudi z uravnavanjem poklicnega in zasebnega življenja. 
Osrednji namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kateri so tisti dejavniki, ki so za specialne in rehabilitacijske pedagoge ter učitelje v osnovni šoli obremenjujoči. 
Pri raziskovalnem delu je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. Uporabili smo kvantitativni raziskovalni pristop. Raziskovali smo na neslučajnostnem vzorcu specialnih in rehabilitacijskih pedagogov (N = 30) ter učiteljev v osnovni šoli (N = 50). Anketni vprašalnik je bil posredovan osnovnim šolam na Koroškem in v Velenju ter osnovnim šolam s prilagojenim programom na Koroškem in Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje.  
Rezultati raziskave kažejo, da so za specialne in rehabilitacijske pedagoge ter učitelje najbolj obremenjujoči naslednji dejavniki poklicnega stresa: nezainteresiran odnos učencev do dela, administrativno delo, nediscipliniranost učencev, časovni pritiski in nevljudnost učencev. Z raziskavo smo spoznali, da je na delovnem okolju za zaposlene najbolj obremenjujoč hrup, na področju medosebnih odnosov pa smo ugotovili, da se največ specialnih in rehabilitacijskih pedagogov ter učiteljev v osnovni šoli počuti sprejete in da imajo občutek, da pripadajo delovnemu okolju, v manjši meri pa menijo, da je med zaposlenimi veliko tekmovalnosti, da imajo malo stikov med zaposlenimi in da se soočajo z zlorabo moči nadrejenih. Na področju uravnavanja poklicnih zahtev in zasebnega življenja pa smo ugotovili, da specialni in rehabilitacijski pedagogi ter učitelji v osnovni šoli v največji meri opravljajo službeno delo doma ter da si vzamejo premalo časa zase.</dc:description><dc:publisher>[V. Turičnik]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-07-21 14:53:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102190</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
