<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=102187"><dc:title>Vloga razrednika pri delu z otroki s posebnimi potrebami v osnovni šoli in njegov profesionalni razvoj</dc:title><dc:creator>Golčman,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Valenčič Zuljan,	Milena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerman,	Janez	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>inkluzija</dc:subject><dc:subject>vloga razrednika</dc:subject><dc:subject>profesionalni razvoj</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Zakon o osnovni šoli iz leta 1996 ter Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami iz leta 2000 sta na formalni ravni omogočila vključevanje otrok s posebnimi potrebami v osnovne šole, ki je slednje postavil pred nove izzive. Uresničevanje inkluzije v šolski praksi je strokovno zahtevna in odgovorna naloga, v kateri svojo vlogo prevzema tudi razrednik.
V teoretičnem delu so predstavljeni formalni vidiki integracije otrok s posebnimi potrebami, razmejitev integracije od inkluzije ter dejavniki, ki vplivajo na uresničevanje inkluzije v šolski praksi. Predstavljena je vloga razrednika z vidika šolske zakonodaje in strokovne literature, s posebnim poudarkom na vlogi in nalogah razrednika pri delu z otroki s posebnimi potrebami. Predstavljeni so različni modeli in dejavniki profesionalnega razvoja učitelja razrednika.
V kvantitativni raziskavi smo izhajali iz konkretne izkušnje 51 razrednih učiteljev ter 41 predmetnih učiteljev razrednikov iz desetih namensko izbranih osnovnih šol po Sloveniji, ki imajo oziroma so že imeli v oddelek vključenega otroka s posebnimi potrebami.
Rezultati raziskave kažejo, da se razredniki praviloma strinjajo z načeli inkluzije, a jo v večji meri pojmujejo kot integracijo otrok s posebnimi potrebami v redno osnovno šolo, kjer se od otroka s posebnimi potrebami pričakuje, da se bo prilagodil učnemu okolju. V največji meri se razredniki posvečajo skrbi za zagotavljanje ustreznih prilagoditev, v nekoliko manjši meri pa iskanju in omogočanju razvoja otrokovih močnih področij. Velika večina razrednikov ocenjuje, da lahko sami pomembno pripomorejo k socialni vključenosti otroka s posebnimi potrebami v oddelčno skupnost (razredni učitelji v večji meri kot predmetni učitelji razredniki), pri čemer navajajo predvsem sistematično, načrtno delo s celotnim oddelkom ter z ravnanjem in s sporočili, ki dajejo vedeti, kakšni odnosi, vedenje, vrednote in prepričanja so zaželeni. Razredniki svojo usposobljenost pri delu z otroki s posebnimi potrebami na začetku poklicne poti ocenjujejo pomembno nižje kot njihovo sedanjo usposobljenost, pri čemer kot najpomembnejše dejavnike profesionalnega razvoja navajajo njihove dosedanje izkušnje z razredništvom, vzpodbudno klimo na šoli, sodelovanje v strokovnih skupinah ter nadaljnje izobraževanje in usposabljanje. V prihodnje si razredniki želijo usposabljanja na področju konkretnih metod, oblik dela, možnih prilagoditev in načinov preverjanja in ocenjevanja znanja za posameznega otroka s posebnimi potrebami, izražajo pa tudi žejo po usposabljanju na področju vloge in nalog razrednika pri delu z otroki s posebnimi potrebami, kar kaže na aktualnost in nedefiniranost obravnavane teme.</dc:description><dc:publisher>[U. Golčman]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-07-21 14:53:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102187</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
