Stališča predšolskih otrok do otrok s posebnimi potrebamiParadiž, Mojca (Avtor) Polak, Alenka (Mentor) Pulec Lah, Suzana (Komentor) otroci s posebnimi potrebami v vrtcihpsihosocialni razvoj predšolskih otroksocialna integracija in inkluzijaPredšolska vzgoja otrok s posebnimi potrebami temelji na načelih socialne integracije in inkluzije, ki poudarja pomen skupne vzgoje in bivanja otrok z značilnim razvojem in njihovih vrstnikov s posebnimi potrebami. Cilj skupne vzgoje je poleg boljšega celostnega razvoja otrok s posebnimi potrebami tudi vzgoja za razumevanje drugačnosti, razvoj strpnosti in sočutnosti otrok z značilnim razvojem. Za dosego pozitivnih vplivov sobivanja so velikega pomena pozitivna stališča okolja, ki ga v predšolskem obdobju poleg vzgojiteljev in staršev ostalih otrok predstavljajo otroci z značilnim razvojem. Stališča nastanejo tudi na podlagi izkušenj, zato je še toliko bolj pomembno, da oblikujemo pozitivne izkušnje sobivanja že v predšolskem obdobju, kjer sama organizacija predšolskih programov omogoča lažje prehajanje in srečevanje. Raziskav, ki bi vključevale preučevanje stališč predšolskih otrok do otrok s posebnimi potrebami, v slovenskem prostoru skoraj ni. Pozitivne izkušnje pa strokovni delavci lahko oblikujemo na podlagi razumevanja posebnih potreb z vidika predšolskega otroka, zato smo v magistrskem delu raziskali stališča otrok z značilnim razvojem do vrstnika z gibalno oviranostjo z vidika vseh treh sestavin stališč - kognitivne, emocionalne in vedenjske komponente. Pri raziskovanju smo si pomagali s kratkim animiranim filmom, ki je predstavil druženje deklice z značilnim razvojem in dečka z gibalno oviranostjo. Film je bil izhodišče za vprašanja ustne ankete, na katero je odgovarjalo 57 otrok obeh spolov, starih od 4 do 5 let v enem javnem vrtcu v Sloveniji. Vključeni so bili otroci z različnimi izkušnjami glede na pogostost srečevanja z vrstniki s posebnimi potrebami, ki smo jih razdelili v tri skupine: skupina otrok, ki vsakodnevno bivajo z otroki s posebnimi potrebami, skupina otrok z občasnimi stiki z otroki s posebnimi potrebami in skupina, ki se znotraj vrtca ne srečuje z otroki s posebnimi potrebami. Skušali smo ugotoviti, ali se stališča predšolskih otrok do otroka z gibalno oviranostjo v animiranem filmu, razlaga in razumevanje same gibalne oviranosti in vzrokov zanjo ter doživljanje otroka z gibalno oviranostjo, pripravljenost na sodelovanje in nudenje pomoči otroku z gibalno oviranostjo, razlikujejo glede na to, koliko se otroci v vsakdanjih situacijah srečujejo s svojimi vrstniki z različnimi posebnimi potrebami. Rezultati empirične raziskave kažejo, da večina otrok iz vseh treh skupin razume, da gibalna oviranost ni nalezljiva bolezen in da sami ne bodo postali gibalno ovirani, če se bodo družili z vrstnikom, ki ima posebne potrebe. Otroci iz vseh treh skupin tudi menijo, da je gibalna oviranost ozdravljivo in ne vseživljenjsko stanje. Menijo, da se bo gibalno oviran otrok hoje in ostalih veščin z leti lahko še priučil in jih razvil. Otroci iz vseh treh skupin se statistično pomembno razlikujejo samo v stališčih do značilnosti otroka z gibalno oviranostjo na socialnem, fizičnem in kognitivnem področju, medtem ko v stališčih do zmožnosti gibalno oviranega otroka na teh treh področjih statistično pomembnih razlik nismo potrdili. Prav tako nismo ugotovili statistično pomembnih razlik v stališčih do osebnostnih značilnosti otroka z gibalno oviranostjo, najbolj pozitivno izraženo čustveno komponento stališč pa imajo otroci iz skupine, ki se je z otroki s posebnimi potrebami srečevala le občasno. Otroci iz te skupine izkazujejo tudi večjo pripravljenost za nudenje pomoči in sodelovanje z gibalno oviranim otrokom kot pa otroci iz ostalih dveh skupin. Ugotovili smo tudi, da je več kot polovica otrok iz vseh treh skupin pripravljena nuditi pomoč otroku z gibalno oviranostjo.[M. Paradiž]20182018-07-21 14:53:16Magistrsko delo/naloga102185sl