<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=102099"><dc:title>Antioksidativna aktivnost izvlečkov vej jablane (Malus domestica Borkh.) in hruške (pyrus communis L.)</dc:title><dc:creator>Hudina,	Anita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kreft,	Samo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>jablana 
hruška 
vsebnost fenolov 
antioksidativna aktivnost</dc:subject><dc:description>Pri jablani in hruški, ki sta v Sloveniji pomembni sadni vrsti, ob vsakoletni rezi in pri obnovi nasadov nastaja odpad (veje in les), ki se ga zmulči ali uporabi za kurjavo. Ta odpad bi lahko koristno uporabili v namene pridobivanja fenolnih antioksidantov, saj kozmetična industrija sledi trendom uporabe naravnih sestavin. Zato smo želeli preveriti vsebnost skupnih fenolov in antioksidativno aktivnost v vejah jablane in hruške. Prav tako nas je zanimalo, katera sadna vrsta in njihove sorte imajo večjo vsebnost fenolnih spojin in antioksidativno aktivnost, ali obstajajo razlike med različno debelimi vejami v vsebnosti skupnih fenolov in antioksidativno aktivnostjo ter ali je vsebnost fenolnih spojin in antioksidativna aktivnost različna med rastno dobo in mirovanjem. Ker je procesni postopek dolgotrajen, smo želeli preveriti, ali se vsebnost skupnih fenolov in antioksidativna aktivnost s podaljševanjem časa od rezi do analize vej spreminja. Po Folin – Ciocalteu-jevi metodi smo določili vsebnost skupnih fenolov, s pomočjo DPPH in ABTS metod smo ugotavljali, kakšna je antioksidativna aktivnost. Ugotovili smo, da v vsebnosti fenolnih spojin ni bilo statistično značilnih razlik med sadnima vrstama, medtem ko je bila pri hruški antioksidativna aktivnost večja v primerjavi z jablano. Sorta, tako pri jablani kot pri hruški, ni vplivala na vsebnost fenolnih spojin, pri antioksidativni aktivnost pri sortah hruške ni bilo razlik, medtem ko je pri jablani izstopala sorta 'Granny Smith' z največjo antioksidativno aktivnostjo. Debelina odrezanih vej ni imela vpliva na vsebnost fenolnih spojin in antioksidativno aktivnost, kar je ugodno z vidika uporabe odpadlih vej in lesa za industrijske namene. V stadiju tik pred cvetenjem imata obe sadni vrsti večjo antioksidativno aktivnost kot v fazi mirovanja, medtem ko razlik v vsebnosti skupnih fenolov ni bilo. Priporočamo, da se opravijo še dodatne analize posameznih fenolov in antioksidativne aktivnosti, ki bodo natančneje pojasnile antioksidativno aktivnost in vsebnost fenolnih spojin v izvlečkih vej jablane in hruške.</dc:description><dc:publisher>[A. Hudina]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-07-20 07:43:46</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102099</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
