<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=102093"><dc:title>Merilni sistem za določitev izkoristka dvotaktnega motorja</dc:title><dc:creator>Škrjanc,	Sebastjan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kocijančič,	Slavko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>motor z notranjim zgorevanjem</dc:subject><dc:description>Smo v času, ko motorji z notranjim zgorevanjem še vedno prevladujejo pri transportu, urejevanju okolice ... A po drugi strani jih ponekod že izpodrivajo elektromotorji, ki so okolju prijaznejši, tišji, imajo boljši izkoristek itd.  Vendar imajo elektromotorji še kar nekaj slabosti, ki so ključnega pomena pri delu in uporabi ter se zato ne morejo prebiti na področja, kjer prevladujejo motorji z notranjim zgorevanjem. Za delovanje elektromotorja potrebujemo vir električne energije. Najpogostejša vira sta akumulator in električna napeljava v stanovanju. Akumulatorji so težki in se hitro izpraznijo, z električno napeljavo pa smo omejeni z dolžino električnega vodnika.
Motorje z notranjim zgorevanjem delimo na dvotaktne in štiritaktne. Štiritaktni so najpogostejši in okolju prijaznejši. Najdemo jih v večini transportnih naprav in strojev. A kljub temu so dvotaktni motorji še vedno vodilni pri pogojih, ki zahtevajo delovanje v različnih položajih.
V magistrskem delu smo se osredotočili zgolj na dvotaktne motorje, saj je njihova zgradba enostavnejša in cenovno ugodnejša od štiritaktnih, kar pripelje do cenovno ugodne in enostavne izvedbe merilnega sistema za določevanje izkoristka dvotaktnega motorja.
V teoretičnem delu smo podali delitev motorjev z notranjim zgorevanjem po načinu dovajanja goriva in po številu taktov. Sicer poznamo več možnih delitev, a najbolj nas je zanimala primerjava dvotaktnih ter štiritaktnih motorjev, njihove slabosti ter prednosti in glavni vzrok za uporabo ter končni izbor dvotaktnega motorja. V nadaljevanju smo zapisali tudi zgodovino razvoja dvotaktnih motorjev in njihovo podrobno zgradbo. 
Pregledali smo tudi učne načrte osnovnih in srednjih šol ter ugotovili, kaj učenci obravnavajo ter se o njih učijo. Pregledali smo tudi, koliko nalog na temo motorjev z notranjim zgorevanjem je v  nacionalnih preizkusih znanja.
V empiričnem delu smo opisali sistem za merjenje izkoristka dvotaktnega motorja v šolskem laboratoriju. Podali smo potek načrtovanja, izdelave sistema in tipične rezultate meritev. Merili smo porabo goriva in navor motorja pri določenih vrtljajih ter pri določeni obremenitvi in tako proučili izkoristek dvotaktnega motorja. 
K magistrskemu delu smo priložili potek predelave oziroma prilagoditev izbranega motorja in tudi celoten potek meritev tako, da jo lahko učitelj tehnike in tehnologije ali šolski laborant izvede tudi sam. Še posebej učitelji tehnike v osnovnih šolah bi tako lahko cenovno ugodno in  enostavno izvedli meritve skupaj z učenci ter s tem vzpodbudili še večje zanimanje za motorje z notranjim zgorevanjem.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-07-20 07:43:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102093</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
