Bralno razumevanje učencev z intelektualnimi primanjkljaji in uporaba sobesedilaZupanc, Neja (Avtor) Lipec Stopar, Mojca (Mentor) branjeOsebe z intelektualnimi primanjkljaji se zaradi znižane splošne ravni inteligentnosti soočajo s pomanjkanjem veščin ter težavami na vseh področjih razvoja. V magistrskem delu se osredotočamo na bralno pismenost učencev z intelektualnimi primanjkljaji, vključenih v prilagojeni program devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom. V primerjavi z učenci značilnega razvoja poteka bralni razvoj učencev z intelektualnimi primanjkljaji počasneje, vendar pri tem sledi podobnemu vzorcu, napredek v bralnem razvoju pa je počasnejši in manj izrazit v primerjavi z napredkom učencev značilnega razvoja. V slovenskem prostoru je zaenkrat le malo domačih raziskav, ki bi proučevale pismenost učencev, ki obiskujejo prilagojen izobraževalni program devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, ter dosežke teh učencev ob koncu osnovnega devetletnega šolanja. Slovenska raziskava pismenosti dijakov z intelektualnimi primanjkljaji kaže, da imajo dijaki pri razumevanju učbeniških gradiv velike težave predvsem zaradi slabšega razumevanja besedil, kar vpliva na uspeh pri vseh splošno izobraževalnih predmetih. Dijaki z intelektualnimi primanjkljaji so bolj uspešni pri slušnem razumevanju besedil kot pri razumevanju med samostojnim branjem. Omenjeno nakazuje, da dijake pri doseganju njihovega dejanskega potenciala razumevanja ovira slabša bralna tehnika. Ker pa so za samo bralno razumevanje pomembni tudi ostali dejavniki, kot so uporaba sobesedila, povezovanje prebranega s predhodnim znanjem ter zmožnost nadzorovanja lastnega razumevanja pri branju predvidevamo, da težava v dosežkih dijakov z intelektualnimi primanjkljaji ni le v fluentnosti branja, temveč tudi v samih strategijah, ki jih dijaki med branjem uporabljajo. Izsledke raziskav lahko posplošimo tudi na učence z intelektualnimi primanjkljaji. Ker učenci uporabljajo besedila za pridobivanje novih informacij med učenjem pri skoraj vseh učnih predmetih, je zelo pomembno, da imajo dobro razvite učne bralne strategije; v uporabi le-teh se najbolj razlikujejo uspešni in neuspešni bralci po tem, ko je bralna tehnika že usvojena. Namen magistrskega dela je na podlagi raziskave ugotoviti, kako uspešno učenci višjih razredov prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom samostojno in ob vodenem reševanju obvladujejo strategijo določanja neznane besede s pomočjo sobesedila. Hkrati nam raziskava ponudi vpogled v uspešnost in smiselnost eksplicitnega poučevanja omenjene strategije, na osnovi obstoječe literature pa lahko oblikujemo smernice in predloge za bralni pouk. V namene raziskovanja smo sami oblikovali instrument, v raziskavo je bilo vključenih 29 učencev iz osrednjeslovenske regije.20182018-07-20 07:43:09Magistrsko delo/naloga102091sl