<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=102083"><dc:title>Poučevanje slovnice pri pouku angleščine v četrtem in petem razredu osnovne šole</dc:title><dc:creator>Pušenjak,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dagarin Fojkar,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>slovnica</dc:subject><dc:subject>metode in pristopi poučevanja</dc:subject><dc:subject>drugo triletje</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Raziskovalci jezika so skozi zgodovino razvili različne teorije o poučevanju jezika. S spremembami metod poučevanja tujega jezika sta se spreminjala tudi poučevanje in usvajanje slovnice. Iz začetnega eksplicitnega poučevanja slovnice, ki je bil del slovnično-prevajalske metode, se je z razvojem naravnih in komunikacijskih metod in pristopov k poučevanju jezika razvilo tudi mišljenje, da lahko učenci slovnico usvajajo implicitno, posredno.
V magistrskem delu sem predstavila značilnosti usvajanja jezika in slovnice, različne metode poučevanja tujih jezikov in njihove pristope k poučevanju slovnice. Z raziskavo, ki je zajemala 98 učiteljev angleškega jezika v 4. in 5. razredih slovenskih osnovnih šol, sem ugotavljala, kako učitelji poučujejo angleško slovnico in kakšno je pravzaprav njihovo mnenje o poučevanju slovnice. Analiza rezultatov raziskave je pokazala, da učitelji za poučevanje angleščine najpogosteje uporabljajo direktno metodo in komunikacijski pristop, najmanj pa slovnično-prevajalsko metodo. Slovnico najpogosteje poučujejo celostno, to je skupaj z drugimi deli jezika, pri tem pa večinoma uporabljajo induktivni in implicitni pristop. Čeprav slovnica ni ena izmed tistih sestavin jezika, ki bi ji učitelji namenili največ časa v razredu, še več, raziskava je pokazala, da učitelji 4. razreda slovnici namenijo najmanj časa, pa vseeno nimajo odklonilnega mnenja o eksplicitnem poučevanju. Še ena izmed ugotovitev je način razlage slovničnih pravil, namreč večina učiteljev pri razlagi vsaj delno uporablja slovenščino, nekateri pa celo izključno slovenščino. Manj je bilo tistih, ki bi pri razlagi uporabljali zgolj angleški jezik. Raziskava je prav tako ugotovila, da učitelji pogosto popravijo vse učenčeve slovnične napake – tako pisne kot tudi ustne, pri popravljanju ustnih napak pa najpogosteje počakajo, da učenec zaključi z govorom in nato sam popravi napako ali pa mu pri tem pomagajo.</dc:description><dc:publisher>[M. Pušenjak]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-07-20 07:42:57</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102083</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
