<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=102076"><dc:title>Značilnosti mišljenja pri učencih ob integraciji ustvarjalnega giba v učne ure</dc:title><dc:creator>Jerovšek,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prosen,	Simona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Geršak,	Vesna	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ustvarjalni gib</dc:subject><dc:subject>Piagetova teorija kognitivnega razvoja</dc:subject><dc:subject>predoperativna stopnja</dc:subject><dc:subject>operativna stopnja</dc:subject><dc:subject>geometrija</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Ustvarjalni gib je dejaven način učenja, pri katerem pride v ospredje povezanost kognitivnega in telesnega razvoja posameznika. V magistrskem delu smo raziskovali povezavo med izvajanjem učnih ur z metodo ustvarjalnega giba in znanjem učencev iz geometrije, ki so na predoperativni stopnji razvoja kognicije, na operativni stopnji kognitivnega razvoja ali prehodu med stopnjama. Najprej smo v teoretičnem delu predstavili Piagetovo teorijo in stopnje kognitivnega razvoja otroka ter Piagetove naloge za ugotavljanje stopnje kognitivnega razvoja. Velik poudarek smo namenili povezavi gibanja in učenja ter gibanja in kognicije. Teoretični del smo zaključili s predstavitvijo značilnosti ustvarjalnega giba pri pouku in z ugotovitvami raziskav na področju gibanja in kognitivnega razvoja. Podatke za empirični del smo pridobili v projektu Pomen ustvarjalnega giba za različna področja razvoja pri učencih razredne stopnje. Predstavljen je tisti del, ki se nanaša na kognitivno področje. Največji poudarek smo namenili morebitnim razlikam v znanju iz geometrije (področja: geometrijski liki in telesa, črte in točke, simetrija) med učenci na predoperativni stopnji kognitivnega razvoja, med učenci na prehodu med stopnjama in učenci na operativni stopnji kognitivnega razvoja po uporabi ustvarjalnega giba pri pouku. V raziskavo so bili vključeni trije razredi drugošolcev (N = 68) iz osnovnih šol v Ljubljani in okolici. Podatke o stopnji kognitivnega razvoja smo pridobili s pomočjo odgovorov učencev na štiri Piagetove naloge. Podatke o znanju geometrije smo pridobili s preizkusom znanja iz geometrije. Rezultati so pokazali, da je 13,2 % drugošolcev še na predoperativni stopnji kognitivnega razvoja, 25 % drugošolcev je na prehodu med stopnjama in kar 61,8 % drugošolcev na operativni stopnji razvoja kognicije. Statistično pomembne razlike v znanju iz geometrije glede na povprečno oceno so med učenci na operativni stopnji razvoja kognicije in učenci predoperativne stopnje ter med učenci operativne stopnje razvoja kognicije in učenci na prehodu med stopnjama, obakrat v korist operativne stopnje. Ugotovili smo, da so na vseh treh geometrijskih področjih pri določenih nalogah na preizkusu znanja iz geometrije statistično pomembne razlike v znanju učencev na operativni stopnji in učencev na predoperativni stopnji kognitivnega razvoja, druge razlike med skupinami niso pomembne. Na vseh treh področjih so učenci na operativni stopnji dosegli boljši rezultat kot učenci na predoperativni stopnji kognitivnega razvoja. Mere razpršenosti pa so pokazale, da so si glede na povprečne dosežene točke in ocene na preizkusu znanja med seboj najbolj različni učenci na prehodu med stopnjama.</dc:description><dc:publisher>[U. Jerovšek]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-07-20 07:42:42</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102076</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
