<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=102065"><dc:title>Sprostitvene dejavnosti za otroke z lažjo motnjo v duševnem razvoju v času podaljšanega bivanja</dc:title><dc:creator>Zelko Sitar,	Sandra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgur,	Erna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>podaljšano bivanje</dc:subject><dc:subject>ustvarjalni gib</dc:subject><dc:subject>sprostitvene tehnike</dc:subject><dc:subject>joga</dc:subject><dc:subject>masaža za otroke</dc:subject><dc:subject>čuječnost</dc:subject><dc:subject>učenci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Sodobni čas zahteva tako od otrok kot odraslih, da se nenehno prilagajamo vsakodnevnim spremembam, zahtevam, izzivom, lastnim in tujim željam, pogosto pa pozabimo, kako se za trenutek ustaviti ter biti vsaj hip s samim seboj. Otroci so vedno bolj preobremenjeni in postavljeni pred veliko osebnih izzivov. V času podaljšanega bivanja je zaželeno, da so vsebine raznolike in otrokom zanimive. V praksi se je izkazalo, da so otroci željni tudi drugačnih vsebin sproščanja, igranja in izrabe prostega časa. Preko različnih dejavnosti, gibanja in ustvarjanja lahko pridemo tudi do usvajanja novih učnih vsebin. Glavni cilj magistrskega dela je bil preveriti in ugotoviti, ali vplivajo sprostitvene tehnike po pouku na počutje in razpoloženje ter posledično tudi na motivacijo za nadaljnje učno delo učencev. 
V teoretičnem delu smo se osredotočili na sprostitvene dejavnosti v času podaljšanega bivanja v Prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, kamor so vključeni učenci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju. Predstavili smo značilnosti otrok z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, izpostavili osnovne elemente podaljšanega bivanja ter opisali značilnosti sprostitvenih tehnik. Sprostitvene dejavnosti smo razdelili na tri sklope, in sicer 1. ustvarjalni gib, 2. joga in masaža za otroke ter 3. vaje čuječnosti. Sprostitvene dejavnosti so vsebovale različne vaje gibanja, plesne in sprostitvene igre (npr. konjeniki, ogledalo, improvizacija, vodenje, uporaba posameznih delov telesa, gibalne zgodbe ipd.), pantomimo, masažo s pomočjo zgodbic in vodenja (npr. vremenska masaža, seznanjanje s števili, pisanje zgodbic, uporaba učnih vsebin), izvajanje jogijskih položajev, prirejenih za otroke (npr. gora in velikan, drevo, mačka, metulj, lev), vaje čuječnosti (npr. vaje dihanja, mišično sproščanje, okušanje). 
V empiričnem delu smo predstavili multiplo študijo primera. V vzorec je bilo vključenih pet petošolcev z lažjimi motnjami v duševnem razvoju. Pripravili smo desettedenski trening sprostitvenih tehnik, ki je potekal v času podaljšanega bivanja trikrat tedensko. Na podlagi primerjave in analize inicialnih in finalnih odgovorov smo evalvirali učinkovitost treninga in poznavanje sprostitvenih tehnik pri učencih. Rezultati so pokazali, da je nabor različnih vaj v vsakem sklopu pozitivno vplival tako na razpoloženje učencev kot tudi na motivacijo za nadaljnje delo ter učinkovitost pri pisanju domačih nalog. Na vzorcu multiple študije primera pa izpostavljamo najbolj uspešen, učinkovit sklop, zaradi česar lahko sklepamo, da bi sprostitvene tehnike imele pozitivne učinke tudi na ostale učence.
Na osnovi analize rezultatov smo podali primere različnih dejavnosti, ki so lahko strokovnim delavcem v pomoč ali kot popestritev pri pedagoškem delu.</dc:description><dc:publisher>[S. Zelko Sitar]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-07-20 07:42:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102065</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
