Raba slikanice brez besedilaMur, Špela (Avtor) Skubic, Darija (Mentor) slikanica brez besedilakoherentnost zgodbepripovedovanjegovorno-jezikovne spretnostiV diplomskem delu sem preučevala spodbujanje in razvoj govornih spretnosti, natančneje pripovedovanja, v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu sem predstavila pomen dejavnosti (govorjenje, poslušanje, branje, pripovedovanje), ki vplivajo na sporazumevalne zmožnosti. Opisala sem razvoj pripovedovanja in opredelila različne vrste otroških knjig. Predstavila sem vlogo ilustracije in njeno kakovost ter omenila nekatere znane slovenske ilustratorje in njihova dela. V empiričnem delu sem predstavila rezultate raziskave, ki sem jo izvedla s slikanico brez besedila Brundo se igra Marjana Mančka in lestvico za določanje stopnje koherentnosti zgodbe. V raziskavi je sodelovalo trideset naključno izbranih otrok, in sicer deset 3- do 4-letnikov, deset 4- do 5-letnikov in deset 5- do 6-letnikov. Ob slikanici brez besedila so pripovedovali zgodbe, ki sem jim nato določila stopnjo koherentnosti. Ugotavljala sem tudi povprečno število vseh besed, samostalnikov in pridevnikov, ki so jih otroci v svojih zgodbah glede na starost uporabili. Analiza rezultatov je pokazala, da na stopnjo koherentnosti zgodbe vpliva predvsem starost, nekoliko pa tudi spodbujanje govorno-jezikovnega razvoja. Rezultati so pokazali pomembne razlike v številu uporabljenih besed 4- do 5-letnikov, kar kaže na pomembnost vloge vzgojitelja v povezavi z govorno-jezikovno vzgojo v vrtcu. Najstarejši in leto mlajši otroci so glede na dolžino zgodbe povprečno uporabili približno enak delež samostalnikov. Najmlajši so jih uporabili nekoliko več, saj je bilo v njihovih zgodbah veliko naštevanja. Najmlajši otroci so povprečno uporabili najmanj pridevnikov, nekaj več so jih uporabili najstarejši, največ so jih uporabili 4- do 5-letniki, njihove zgodbe so bile hkrati tudi povprečno najdaljše.[Š. Mur]20182018-07-20 07:41:36Diplomsko delo/naloga102046sl