<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=102034"><dc:title>Socialna izključenost otrok v osnovni šoli</dc:title><dc:creator>Bedek,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Razpotnik,	Špela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>socialna izključenost</dc:subject><dc:subject>učitelji</dc:subject><dc:subject>šolska svetovalna služba</dc:subject><dc:subject>otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami</dc:subject><dc:subject>posledice izključenosti</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Socialna izključenost je pojav, s katerim se srečuje vsaka šola. Dolgotrajna socialna izključenost ima lahko za učenca neugodne posledice, ki vplivajo na njegovo celotno življenje. Nekatere šole dajejo več poudarka reševanju tega problema, druge manj, v vsakem primeru je potrebno, da se ta pojav opazi in se nanj primerno odreagira. 
Magistrsko delo raziskuje pojav socialne izključenosti otrok v osnovnih šolah. V teoretičnem delu razloži koncept socialne izključenosti ter stanje socialne izključenosti v Sloveniji. Sledi razlaga o tem kako socialna izključenost vpliva na otroka in njegov razvoj. V nadaljevanju so predstavljeni nekateri teoretični modeli v povezavi z razvojem otroka. Sledi del, ki razlaga, kakšen je pomen osnovne šole za otroka predvsem v smislu zdravega otrokovega razvoja in pomena dobrih odnosov z vrstniki. V zadnjem poglavju teoretičnega dela delo opisuje učence s čustvenimi in vedenjskimi motnjami ter njihove značilnosti v povezavi z njihovo motnjo, šolo in ustrezne pomoči. 
Empirični del temelji na opravljenih delno strukturiranih intervjujih s petnajstimi učitelji in učiteljicami ter šolskimi svetovalnimi delavkami in delavci iz desetih različnih osnovnih šol po Sloveniji. Raziskava je ugotavljala, kako strokovni delavci definirajo pojem socialne izključenosti, katere vzroke oz. vrste socialne izključenosti prepoznavajo pri učencih njihovih šol, ali menijo, da je socialna izključenost problem, kakšni so odzivi osnovnih šol glede pojava socialne izključenosti otrok in kateri so primeri dobrih praks. Naloga ugotavlja, da strokovni delavci prepoznavajo zelo različne vrste sociale izključenosti in vzroke zanjo ter da se večina zaveda neugodnih posledic socialne izključenosti na zdrav razvoj otroka. Presenetljivo je dejstvo, da je največ socialno izključenih otrok zaradi izstopajočega vedenja in posebnih potreb. Šole se na zelo različne načine spopadajo s pojavom socialne izključenosti otroka, v največji meri so v reševanje težav vključeni učitelji in učiteljice ter šolska svetovalna služba. Šole so aktivne tudi glede preventivnega dela, da do socialnega izključevanja ne bi prišlo. Glede socialne izključenosti učencev, ki imajo odločbo o čustvenih in vedenjskih motnjah, strokovni delavci ne opažajo večjih posebnosti, prav tako se delo s temi učenci ne razlikuje od dela z ostalimi socialno izključenimi učenci.</dc:description><dc:publisher>[U. Bedek]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-07-20 07:41:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102034</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
