<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=102025"><dc:title>Razumevanje perspektive kot likovno-sintaktičnega pojava pri učencih 9. razreda</dc:title><dc:creator>Bitenc,	Saša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Selan,	Jurij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Podobnik,	Uršula	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>likovni jezik</dc:subject><dc:subject>likovna sintaksa</dc:subject><dc:subject>likovna kompozicija</dc:subject><dc:subject>likovni prostor</dc:subject><dc:subject>prostorski ključi</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Perspektiva običajno velja za mehanizem za gradnjo iluzije prostora, t. i. prostorski ključ. Na ta način se ga tudi poučuje. Vendar pa nam struktura likovnega jezika razkriva, da ima likovna sintaksa, v katero sodi tudi perspektiva, dve ravni, to je sintakso likovnega prostora in sintakso likovne kompozicije. Ti dve ravni sta med seboj v likovnih delih vselej prepleteni. Namreč, ko likovni ustvarjalec ureja likovni prostor, ga hkrati prilagaja likovni kompoziciji, in obratno. Zato »napake« v perspektivi v likovnih delih v resnici pogosto niso napake, pač pa posledica odločitev o kršenju perspektive zaradi kompozicije. V magistrskem delu me torej zanima perspektiva, hkrati kot prostorski ključ in kot kompozicijski pojav, torej ne le kot mehanizem (pogosto šablonski) za gradnjo iluzije prostora, pač pa kot celovit likovno-sintaktični pojav. Raziskava je bila izvedena teoretično in empirično. V teoretičnem delu sem perspektivo reflektirala v odnosu do strukture likovnega jezika in v odnosu do dvojne narave likovne sintakse. To sem likovno analizirala na različnih primerih iz zgodovine slikarstva. V empiričnem delu raziskave sem v akcijski raziskavi ugotavljala, ali in kako učenci 9. razreda, ki se perspektive naučijo kot prostorskega ključa, razumejo perspektivo v tej dvojni likovno-sintaktični vlogi. Najprej sem na primerih njihovih izdelkov, ki so nastali pri učnih urah, ko so se učili o perspektivi in s pomočjo vprašanj, ugotavljala njihovo predznanje (kaj so se učili, na kakšen način in kaj o perspektivi že vedo). Nato pa sem z učenci izvedla učno enoto, v kateri sem jih perspektivo poučevala kot celovit likovno-sintaktični pojav. Na osnovi likovnih izdelkov, ki so jih naredili in na osnovi ponovno zastavljenih vprašanj, sem ugotavljala, kako se je njihove razumevanje perspektive spremenilo. Usmerila sem jih, da bodo razumevanje in znanje, ki so ga o perspektivi predhodno pridobili, vključili v širše razumevanje likovne sintakse.</dc:description><dc:publisher>[S. Bitenc]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-07-20 07:40:36</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102025</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
