<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=101997"><dc:title>Pomen supervizije pri razreševanju nasilja pacientov nad negovalnim osebjem v zdravstveni negi na področju psihiatrije</dc:title><dc:creator>Hatze,	Rok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nasilje pacientov</dc:subject><dc:subject>supervizija</dc:subject><dc:subject>medicinska sestra v psihiatriji</dc:subject><dc:description>Uvod: Pojav nasilja na delovnem mestu je od devetdesetih let prejšnjega stoletja vse pogostejši in intenzivnejši. Podoben trend kažejo tudi novejše raziskave. Čeprav je navzoč v vseh sektorjih in med vsemi kategorijami delavcev, se skoraj četrtina vsega nasilja dogaja v zdravstvenih poklicih. Supervizija je proces razvoja strokovnjaka kot praktika, ki neprestano reflektira svoje izkušnje. Je kreativni prostor, v katerem se strokovnjak v stiku s supervizorjem in ob njegovem sodelovanju uči iz svojih izkušenj in išče lastne rešitve problemov, s katerimi se srečuje pri svojem delu. Namen: Namen diplomskega dela je opredeliti vrsto in pojavnost nasilja s strani pacientov nad negovalnim osebjem v  zdravstveni negi na področju psihiatrije, prikazati problematiko in pojasniti pomen in vpliv supervizije pri razreševanju nasilja. Metode: Metoda dela je deskriptivna metoda. Narejen je bil pregled slovenske in tuje strokovne in znanstvene literature. Pri iskanju tuje literature so bile uporabljene podatkovne baze: ScienceDirect, MEDLINE – PubMed, CINAHL. Za iskanje slovenske literature je bil uporabljen bibliografski servis COBISS.SI. Časovno obdobje nastalih člankov je bilo od leta 2008 do 2018. Razprava in sklep: Vsak posameznik se s stresno situacijo sooča drugače. Medicinske sestre spadajo v poklicno skupino, kjer se vsakodnevno soočajo z nasilnimi pacienti, bodisi na verbalni ali fizični način. Pri tem so pogosto prepuščene same sebi in svojemu znanju, zato bi medicinski sestri klinična supervizija pomagala na strokoven in pravilen način predelati situacijo. Supervizija bi morala biti pomemben del klinične rutine medicinske sestre, vendar pa se v praksi pogosto zanemarja. Prav bi bilo, da medicinska sestra delovno mesto ob koncu službe zapusti z mislijo, da stresne dogodke rešuje na strokoven način v službi in ne v svojem domačem okolju, sama s seboj.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-07-19 07:46:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101997</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>