<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=101991"><dc:title>Gensko spremenjeno mleko</dc:title><dc:creator>Stegnar,	Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sušnik Bajec,	Simona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mleko</dc:subject><dc:subject>biotehnologija</dc:subject><dc:subject>genski inženiring</dc:subject><dc:subject>gensko spremenjena hrana</dc:subject><dc:description>Mleko je polnovredno živilo živalskega izvora, pridobljeno iz mlečne žleze sesalcev. Mleko oz. njegova sestava pa je postala tudi tarča genskega inženiringa. Predvsem s transgenezo želijo raziskovalci vplivati na spremenjeno sestavo mleka in s tem pridobivati najrazličnejše snovi (beljakovine, maščobe, vitamini, minerali,…) in učinkovine (farmacevtski proteini), s katerimi bi izboljšali kakovost mleka, njegove tehnološke lastnosti, ter vplivali na zdravstveni status ljudi in živali (oskrba s hranili, preprečevanje bolezni,…). Število prebivalstva se vedno bolj povečuje, spreminja pa se tudi njihova struktura, zato prihaja do vedno večjih potreb po inovativnejšem načinu pridobivanja kakovostne in polnovredne hrane, ter nove, izboljšane tehnike pridobivanja zdravilnih in farmacevtskih učinkovin. Danes edina prisotna rekombinantna produkta na trgu, pridobljena iz mleka, sta humani antitrombin III (ATryn® ), ter C1 inhibitor (Ruconest®). Namen diplomskega dela je pregled literaturnih virov na področju gensko spremenjenega mleka, od pregleda različnih metod genskega prenosa, do uporabe končnega produkta. Cilj mojega dela je ugotoviti, kakšne so možnosti in načini pridobivanja gensko spremenjenega mleka danes in v prihodnje, ter njihove ovire in omejitve.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-07-19 07:45:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101991</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
