<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=101964"><dc:title>Zaznava sadnih polnil brez aditivov v palačinkah</dc:title><dc:creator>Rožman,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kuhar,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>aditivi</dc:subject><dc:subject>clean label</dc:subject><dc:subject>sadno polnilo</dc:subject><dc:subject>palačinke</dc:subject><dc:subject>senzorične lastnosti</dc:subject><dc:subject>potrošniki</dc:subject><dc:subject>nakupne navade</dc:subject><dc:subject>potrošne navade</dc:subject><dc:subject>sociodemografski dejavniki</dc:subject><dc:description>Cilj naše raziskave je bil preučiti odnos potrošnikov do izraza clean label v Sloveniji in ugotoviti, če ta odnos vključno s podajanjem informacij vpliva na senzorične ocene živil. Clean label v Sloveniji ni razširjen izraz, zato smo v naši raziskavi uporabili izraz brez aditivov. V raziskavo smo vključili 122 anketirancev (80 % žensk, starosti med 16 in 68 let). Anketiranci so izpolnili prilagojen vprašalnik o izbiri živil (FCQ) in vprašalnik, povezan z odnosom do aditivov in industrije. Vključeni so bili tudi v senzorično analizo mareličnih polnil v palačinkah, v dveh pogojih – slepem in informiranem. Ocenjevali so tri različna polnila: standardno polnilo, polnilo brez aditivov in cenovno ugodno polnilo. Anketiranci so izraz brez aditivov povezali z določenimi fizikalno kemijskimi lastnostmi živil ter s pozitivnimi in negativnimi atributi. Vsebnost »E-jev« je bila druga najbolj pomembna lastnost pri izbiri živil. Vprašalnik o odnosu do aditivov je pokazal, da ženske zaznavajo aditive kot kemikalije, nevarne za zdravje, statistično bolj značilno kot moški. Preskuševalci so palačinko s polnilom brez aditivov v informiranem pogoju ocenili statistično značilno višje kot v slepem pogoju. Ocena vsebnosti aditivov v polnilu brez aditivov je bila statistično značilno nižja v informiranem pogoju kot v slepem pogoju. Pričakovali smo, da bo palačinka s standardnim polnilom ocenjena višje od palačinke s polnilom brez aditivov. Vendar so rezultati pokazali, da je bila palačinka s polnilom brez aditivov ocenjena statistično značilno višje od palačinke s standardnim in cenovno ugodnim polnilom. Presenetljivo med spoloma ni bilo opaženo statistično značilnih razlik pri senzoričnih ocenah. Rezultati namigujejo, da je na slovenskem tržišču priložnost za proizvodnjo živil brez aditivov z mislijo, da je okus še zmeraj statistično značilno najpomembnejša lastnost pri izbiri živil.</dc:description><dc:publisher>[B. Rožman]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-07-15 07:45:40</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101964</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
