<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=101963"><dc:title>Vpliv zaviralcev tumor nekroznega faktorja alfa na interepitelijske celice v črevesni sluznici bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo</dc:title><dc:creator>Jakopič,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kopitar,	Andreja Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kronična vnetna črevesna bolezen</dc:subject><dc:subject>KVČB</dc:subject><dc:subject>ulcerozni kolitis</dc:subject><dc:subject>Crohnova bolezen</dc:subject><dc:subject>TNF-α</dc:subject><dc:subject>limfociti T</dc:subject><dc:description>Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je avtoimunska bolezen pri kateri gre za napačno odzivanje na antigene. Bolnike s KVČB uvrščajo v grobem v dve kategoriji: ulcerozni kolitis in Crohnovo bolezen. Povečanje količine TNF-α je mogoče zaslediti v vnetem tkivu, torej tudi v vneti sluznici bolnikov s KVČB. Biološka zdravila, ki se lahko uporabljajo za zdravljenje KVČB so zaviralci TNF-α. Zaviralci TNF-α vplivajo na znotrajcelično signalizacijo. Delujejo tako, da zavirajo celičen cikel, pospešujejo apoptozo aktiviranih celic, zavirajo produkcijo citokinov, ali izboljšajo delovanja regulatornih celic T. Ključnega pomena pri homeostazi v črevesni sluznici je komunikacija med imunskimi celicami in odziv na antigene. Limfociti T in njihov odziv imajo pomembno funkcijo pri patogenezi KVČB. V naši raziskavi smo se osredotočili na določene podvrsti limfocitov T v vneti črevesni sluznici bolnikov s KVČB. Limfociti so bili izolirani iz biopsije črevesne sluznice bolnikov s KVČB, ki so zaradi neučinkovitosti odziva na standardno terapijo, prejeli zaviralce TNF-α. Vsem so bili odvzeti vzorci črevesne sluznice pred in po treh mesecih zdravljenja. Sodelovalo je 26 bolnikov, od tega 15 bolnikov s CB, 11 pa je bilo diagnosticiranih kot bolniki z UK. Za primerjavo smo vključili še 10 zdravih kontrol. Z metodo pretočne citometrije smo izmerili deleže limfocitnih podvrst. Razlike med bolniki in kontrolno skupino so se pokazale v razmerju med citotoksičnimi limfociti T, ki izražajo/ne izražajo kostimulatorne molekule CD28, pri populaciji aktiviranih citotoksičnih limfocitov T, aktiviranih celicah T pomagalkah in regulatornih limfocitih T. Sklepamo, da so citotoksični limfociti T (CD8+CD28+ in CD8+CD28-) ter njuno razmerje vpleteni v razvoj bolezni. Pri ulceroznem kolitisu so se po terapiji zmanjšali deleži citotoksičnih limfocitov T, ki izražajo molekulo CD28 in rezidualnih limfocitov T, pri odzivnih bolnikih z UK pa smo zaznali tudi manjši delež aktiviranih citotoksičnih limfocitov T po terapiji. Aktiviranih celic T pomagalk, ki izražajo receptor IL2R, je pri neodzivnih bolnikih s CB pred terapijo več kot pa pri odzivnih. Značilnost KVČB je tudi moteno delovanje regulatornih celic T, kar smo potrdili tudi v naši študiji, saj je bil njihov delež pri kontrolni skupini večji, kot pri bolnikih s KVČB pred terapijo.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-07-15 07:45:35</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101963</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
