<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=101951"><dc:title>Samopodoba in rezultati športnovzgojnega kartona pri dijakih</dc:title><dc:creator>Šenica,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tušak,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kajtna,	Tanja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>samopodoba</dc:subject><dc:subject>dijaki</dc:subject><dc:subject>adolescenca</dc:subject><dc:subject>športnovzgojni karton</dc:subject><dc:subject>tennesseejska lestvica samopodobe</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo ugotavljali, ali obstaja medsebojna povezanost med samopodobo in rezultati športnovzgojnega kartona pri adolescentih na ljubljanskih gimnazijah, ali obstajajo statistično pomembne razlike v samopodobi deklet in fantov ter njihovih rezultatih športnovzgojnega kartona in katera merska naloga športnovzgojnega kartona je najtesneje povezana s samopodobo. 
Za razvoj samopodobe je adolescenca ključno obdobje zaradi številnih razvojnih sprememb. Je najprimarnejše področje za oblikovanje posameznikove splošne podobe o sebi in ima edinstveno vlogo, ker je telo s svojim videzom, lastnostmi in sposobnostmi pomemben posrednik med posameznikom in okoljem. Razumevanje samopodobe adolescentov in njene povezave s športnovzgojnim kartonom je bilo v Sloveniji do zdaj nekoliko zapostavljeno in premalo raziskano.
Raziskava je potekala med dijaki štirih ljubljanskih gimnazij. Med sto dijakov smo razdelili vprašalnike tennesseejske lestvice samopodobe, ki zajema različne vidike samopodobe. Rezultate vprašalnikov smo nato primerjali z rezultati športnovzgojnega kartona.
Z raziskavo nismo mogli ovreči naših hipotez, da ni povezave med samopodobo in športnovzgojnim kartonom ne glede na spol. Povezave, ki se pojavijo so šibke in jih težko posplošimo na celotno populacijo. Raziskave so pokazale, da sta telesna samopodoba in telesna dejavnost med seboj povezani. Ugotovili smo, da ni razlik v samopodobi deklet in fantov, kar je v navzkrižju z drugimi raziskavami. Vseeno pa smo ugotovili, da so razlike med dekleti in fanti v primerjavi z rezultati športnega kartona, saj so bili naši rezultati v povprečju višji od rezultatov športnovzgojnega kartona za slovensko populacijo. Ugotovili smo še, da samopodoba dijakov in dijakinj ne vpliva na rezultate športnovzgojnega kartona, kajti večina vplivov ni statistično značilnih. Največ se jih je pokazalo pri skoku v daljino z mesta, dviganju trupa in predklonu ter spremenljivki samopodobe − telesnemu jazu.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-07-15 07:20:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101951</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
