<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=101933"><dc:title>Učinki merjenja med načinoma anketiranja v kombinirani anketi Mnenje potrošnikov</dc:title><dc:creator>BURNIK,	TOMAŽ	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vehovar,	Vasja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kombinirana anketa</dc:subject><dc:subject>učinek načina anketiranja</dc:subject><dc:subject>učinek merjenja med načinoma</dc:subject><dc:subject>učinek neopazovanja med načinoma</dc:subject><dc:description>Učinek merjenja med načini anketiranja (angl. measurement effect between modes) v kombiniranih oziroma MM anketah (angl. mixed-mode surveys) otežuje posploševanje anketnih ocen na celotno populacijo in primerljivost anketnih ocen med posameznimi sociodemografskimi skupinami znotraj iste MM ankete, primerljivost med časovno ločenimi izvedbami periodičnih MM anket in primerljivost s podobnimi anketami v drugih državah.

Kvantificiranje učinka merjenja med načini anketiranja v MM anketi je ključni korak k ovrednotenju resnosti problema v posamezni MM anketi, oblikovanju strategij za zmanjševanje učinka merjenja med načini in upoštevanju učinka v končnih anketnih ocenah. 

Cilj pričujočega magistrskega dela je oceniti učinek merjenja med načinoma anketiranja v MM anketi Mnenje potrošnikov, ki jo izvaja Statistični urad Republike Slovenije (SURS) in kjer se za zbiranje podatkov uporablja kombinacija spletnega in telefonskega načina anketiranja. V tem okviru smo zastavili dve hipotezi. Prva se nanaša na sam obstoj učinka merjenja med načinoma anketiranja, druga pa na njegovo smer. Glede na razpoložljive podatke smo uporabili dve metodi, metodo pomožnih spremenljivk (angl. backdoor method) in metodo primerjalnega vzorca (angl. comparative sample method or reference survey approach), ki smo ju implementirali na štirih ciljnih spremenljivkah. Izkazalo se je, da lahko hipotezi potrdimo z obema metodama. Ob tem smo med obema metodama ugotovili tudi določene razlike, ki so pričakovane, saj izhajajo neposredno iz njunih specifičnosti. V zvezi s tem metoda pomožnih spremenljivk sicer kaže nekoliko šibkejše učinke merjenja med načinoma, vendar je zaradi svoje praktičnosti in nizkih stroškov potencialno primernejša, še posebej ob morebitnih izboljšavah.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-07-13 09:15:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101933</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
