<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=101841"><dc:title>Navadna ameriška duglazija (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) v nasadih pri Ravbarkomandi po žledolomu leta 2014</dc:title><dc:creator>Raida,	David	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Brus,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ameriška duglazija</dc:subject><dc:subject>razširjenost</dc:subject><dc:subject>poškodovanost</dc:subject><dc:subject>pomlajevanje</dc:subject><dc:subject>Ravbarkomanda</dc:subject><dc:subject>žledolom 2014</dc:subject><dc:description>Žledolom februarja 2014 in kasnejša gradacija podlubnikov sta v gozdnem revirju Planina uničila vse smrekove nasade in sestoje z velikim deležem navadne smreke. Z namenom, da bi na tem območju presodili ustreznost obsežnejše uporabe navadne ameriške duglazije, smo v predelih okrog Počivalnika in Starega vrha popisali štiri mešane sestoje ameriške duglazije in navadne smreke. Pri obeh drevesnih vrstah smo ocenjevali različne vrste poškodb po debelinskih stopnjah. Ocenjevali smo tudi gostoto in višinsko strukturo duglazijevih mladic na različni razdalji od matičnega sestoja. Ugotovili smo, da se je ameriška duglazija na preučevanih površinah ohranila v večinoma strnjenih sestojih in je v primerjavi z navadno smreko pokazala bistveno večjo odpornost proti žledolomu in podlubnikom. Tudi njena vitalnost je boljša od vitalnosti navadne smreke. V ustreznih svetlobnih razmerah je pomlajevanje prisotno in celo obilnejše od pričakovanega. Poškodbe mladja so posledica objedanja rastlinojede divjadi.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-07-08 07:46:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101841</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>