<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=101788"><dc:title>Problematična uporaba interneta, depresija in družinski odnosi pri mladostnikih</dc:title><dc:creator>Mikolič,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Simonič,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Mladostniki</dc:subject><dc:subject>družinski odnosi</dc:subject><dc:subject>teorija navezanosti</dc:subject><dc:subject>možgani</dc:subject><dc:subject>zasvojenost z internetom</dc:subject><dc:subject>depresija.</dc:subject><dc:description>Avtorica je v pričujočem magistrskem delu raziskovala pojavnost in povezanost med problematično uporabo interneta, depresijo ter navezanostjo na starše pri mladostnikih. V teoretičnem delu je opisana opredelitev mladostništva, skupaj z njegovimi razvojnimi spremembami. Opredeljena je tudi vlogo mladostnika v odnosih, predvsem družinskih in vrstniških. V nadaljevanju je podana opredelitev teorije navezanosti in predstavljeni so različni modeli navezanosti, delo pa se osredotoči tudi na navezanost v mladostništvu. Poleg tega so predstavljeni tudi pomembni  predeli, funkcije in spremembe možganov, kateri so najbolj dejavni v obdobju mladostništva. Avtorica nadaljuje z opredelitvijo in faktorji tveganja za razvoj zasvojenosti, slednjo pa poveže tudi z navezanostjo in možgani mladostnika. Poglobljeno se avtorica ustavi pri zasvojenosti z internetom, kjer govori o oblikah ter posledicah zasvojenosti z internetom, slednjo pa poveže z navezanostjo in možgani. Sledi še opredelitev in klasifikacija depresije, katero avtorica poveže z mladostniki, navezanostjo, možgani ter zasvojenostjo z internetom. V empiričnem delu sledi predstavitev rezultatov raziskave v dveh delih. V Raziskavi I je sodelovalo 463 udeležencev, od katerih je bilo 105 mladostnikov in 358 mladostnic. Rezultati niso potrdili hipoteze, da mladostnice poročajo o višji stopnji navezanosti na starše kakor mladostniki. Raziskava je potrdila statistično pomembne razlike med spoloma  glede tega, da mladostnice pogosteje poročajo o depresivnih čustvenih stanjih kakor mladostniki. Na drugi strani raziskava ni potrdila hipoteze, da mladostniki pogosteje poročajo o problematični uporabi interneta kakor mladostnice. Raziskava je potrdila statistično pomembno povezanost med navezanostjo na starše in depresijo pri mladostnikih, povezanost med navezanostjo na starše ter problematično uporabo interneta in povezanost med depresijo in problematično uporabo interneta. V Raziskavi II je bila uporabljena raziskovalna metoda fokusne skupine. Rezultati Raziskave II osvetljujejo  doživljanje in razmišljanje mladostnikov o temah družinskih ter vrstniških odnosov, depresivnih čustvenih stanjih v povezavi s problematično uporabo interneta.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-07-06 07:35:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101788</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
