<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=101786"><dc:title>Razvoj in gojenje sestojev rdečega bora (Pinus sylvestris) na območju Senožeti in Volnjaka</dc:title><dc:creator>Kovač,	Primož	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Roženbergar,	Dušan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>razvoj</dc:subject><dc:subject>rdeči bor</dc:subject><dc:subject>Pinus sylvestris L.</dc:subject><dc:subject>vpliv svetlobe</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo, predstavlja analizo trenutnih razmer v vrzelih, ki smo jih poiskali na medsebojno podobnih rastiščih. To so rastišča rdečega bora, ki v sestojih dosega fizično zrelost. V vrzelih, naravnega ali antropogenega nastanka, smo preko pomladka ocenili stanje. Meritve so potekale na ploskvah, velikih 9 m2.
Izkazalo se je, da je svetloba, ki smo jo merili z densiometrom, zelo pomemben dejavnik pri rasti. Višinski prirastek je bil na najmanjši stopnji zastrtosti s 6 cm za 100 % večji od višinskega prirastka pod zastorom, ki je meril 3 cm. Ugotovili smo, da so gostote pomladka v vrzelih visoke, skoraj 65000 osebkov/ha, zato je bila opredelitev glede gospodarjenja, ki bi ga bilo potrebno uvesti v enomerne sestoje rdečega bora, smiselna. S tehniko skupinskega postopnega gospodarjenja in sproščeno tehniko gojenja gozdov, bi delež rdečega bora postopoma zmanjšali in pospešili druge drevesne vrste. Take ukrepe smo predhodno ustrezno utemeljili s potrditvami hipotez.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-07-06 07:15:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101786</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
