<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=101761"><dc:title>Primerjava moči in pristojnosti predsednika RS z državami s predsedniki držav z voljenim predsednikom</dc:title><dc:creator>Chang,	Tsung Yueh	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Brezovšek,	Marjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>predsednik države</dc:subject><dc:subject>politični sistem</dc:subject><dc:subject>de jure moč</dc:subject><dc:subject>de facto moč.</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi raziskujem politično moč in vpliv, ki ju poseduje predsednik države, ki je direktno izvoljen s strani volivcev. Predsedniki države so najvišje uvrščeni politični funkcionarji suverene države, ki izvršujejo svojo moč na podlagi ustave in zakonov, kar jim omogoča izvajanje predsedniških dolžnosti. Moč, ki jo poseduje predsednik se razlikuje od države do države. Razlika nastane zaradi razlik v političnem sistemu, zgodovini, kulturi in osebnosti predsednikov samih, zato so lahko ceremonialne vodje držav ali pa avtokrati, ki vladajo brez omejitev. V nekaterih primerih politična moč predsednikov, ki jim jo dodeli zakon, močno odstopa od njihove de facto moči. Predsedniki imajo legitimno pravico do podpisovanja zakonov, ?poveljevanja vojski?, postavljanja političnih funkcionarjev na položaje. Imajo še reprezentativno vlogo v tujini in predstavljajo simbol države. Preučil in raziskal bom moč predsednika Republike Slovenije in njegov vpliv na politiko ter ga primerjal s predsedniki držav drugih izbranih evropskih držav. Pri primerjavi bom oblikoval kriterij, ki bo vključeval de jure in de facto obliko politične moči.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-07-04 07:45:28</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101761</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
