Ne, hvala, samo gledam: ogledovanje kot sodobna oblika potrošnjeBašan, Tina (Avtor) Luthar, Breda (Mentor) ogledovanjepotrošna kulturatrgovinaidentitetauprizarjanje vlog.S pojavom veleblagovnic v 19. stoletju je prišlo do komercializacije pogleda in transformacije ogledovanja iz pasivne prostočasne aktivnosti v aktivno potrošno prakso. Posameznika danes ne omejuje obvezni nakup specializiranega blaga, temveč si lahko tega le ogleduje. Estetizacija trgovin, izložb in neskončna izbira blaga so ključne strategije privabljanja posameznikov v trgovino, ki v večini primerov privedejo do dejanskega nakupa. V diplomskem delu se ukvarjam s pojavom ogledovanja oblačil v trgovinah, raziskujem vzroke za tovrstno prakso in preučujem interakcije ter uprizarjanje vlog prodajalcev na eni in vlog ogledovalcev oziroma strank na drugi strani. Glavni cilj je analiza ogledovanja kot sodobne prakse potrošnje, pri čemer se opiram na Campbellov koncept hrepenenja in sanjarjenja, ki predstavlja gonilno silo v krogotoku posameznikovih idealiziranih domišljijskih užitkov. V empiričnem delu diplomske naloge sem s kvalitativno metodo opazovanja z udeležbo in s pomočjo Goffmanovega dramaturškega modela analizirala šest izbranih trgovin z oblačili, ki sem jih razdelila glede na cenovni razred in lokacijo. Najpomembnejši dejavniki v procesu ogledovanja predstavljajo lokacija trgovine, urejenost trgovine in razporeditev v njej, prodajno osebje in ogledovalec sam. Višji kot je cenovni razred trgovine, več je ogledovanja in manj dejanske potrošnje, več pa je tudi neskladnih vlog ogledovalcev. Ogledovanje ima ključno vlogo pri konstrukciji sebstva in identitete, ki ju posameznik nenehno uprizarja in postavlja na ogled drugim.20182018-07-04 07:45:03Diplomsko delo/naloga101759sl