<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=101752"><dc:title>Študija sinhronega usmerjanja pri alternatorjih</dc:title><dc:creator>Cernatič,	Jurij	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nemec,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sinhrono usmerjanje</dc:subject><dc:subject>komutacija</dc:subject><dc:subject>MOSFET</dc:subject><dc:subject>izkoristek</dc:subject><dc:description>Naloga sistematično obravnava izgradnjo sistema za trifazno sinhrono usmerjanje v novi izvedbi, na osnovi mikrokrmilnika. 
Za vir trifazne napetosti smo uporabili nekoliko predelan 12 V avtomobilski alternator.

V uvodnem delu smo najprej na kratko predstavili zgradbo in delovanje 12 V avtomobilskega alternatorja, nato pa smo nadaljevali z razlago trifaznega usmernika in procesa komutacije toka. Izpostavili smo glavno pomanjkljivost diodnega usmernika in možno rešitev – sinhrono usmerjanje. Opisali smo nekaj obstoječih krmilnikov za sinhrono usmerjanje ter navedli njihove slabosti.

Osrednji del smo namenili razlagi razvoja in izgradnje sistema za sinhrono usmerjanje. Podali smo splošne zahteve, razložili izbor ustreznega MOSFET elementa ter opisali posamezne sklope strojnega dela sinhronega usmernika. V nadaljevanju smo podrobneje pojasnili zgradbo in delovanje programske opreme, predvsem modulov za pulzno-širinsko modulacijo, ter način za sinhronizacijo sistema na frekvenco vhodne napetosti. Podali smo tudi blokovne diagrame glavnih sklopov programa.

V zadnjem delu smo najprej predstavili merilni sistem, na katerem smo izvajali meritve s trifaznim sinhronim usmernikom. Opisali smo tudi težave, s katerimi smo se srečali pri izvajanju meritev. V nadaljevanju so predstavljeni rezultati meritev, kjer smo ugotovili, da so se izgube pri uporabi sinhronega usmerjanja občutno zmanjšale, in sicer tudi do desetkrat. Pri povečanju območja delovanja MOSFET-ov s 120° na 145° pa so se izgube zmanjšale za približno 40 %. Posledica zmanjšanja izgub se je izkazala tudi kot upad temperature MOSFET tranzistorjev med delovanjem, kar smo potrdili preko meritev s termografsko kamero.

V zaključku smo strnili celoten potek razvoja trifaznega sinhronega usmernika in opisali rezultate, ki jih njegova uporaba prinaša. Izpostavili smo najzahtevnejše dele razvoja ter težave, ki so se pojavile pri meritvah. Čeprav izdelan sistem prinaša precejšnje zmanjšanje izgub in odpravlja določene pomanjkljivosti alternativnih izvedb, smo se vprašali, ali je izvedba v takšni obliki stroškovno sprejemljiva.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-07-03 13:25:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101752</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
