<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=101699"><dc:title>Navezanost pri starostnikih in razvoj modela supervizije za osebje v domovih za starejše</dc:title><dc:creator>Djokić,	Tea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Simonič,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>starostniki</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>izgorelost</dc:subject><dc:subject>navezanost</dc:subject><dc:subject>supervizija</dc:subject><dc:description>V raziskavah smo ugotavljali domsko klimo. Zanimala nas je izpostavljenost MO stresu in izgorelosti in kako MO zazna in se odziva na potrebe starejših. Ugotavljali smo povezavo stila navezanosti pri odnosu do dela in v medosebnih odnosih. Nadalje smo pri starejših v institucionaliziranem varstvu ugotavljali njihove primarne izkušnje in izkušnje z MO in ali lahko MO zadovolji njihove čustvene potrebe in postane za starejše pomembni drugi. V predstavljenem supervizijskem modelu smo ugotavljali, ali lahko supervizijski proces in pridobivanje psiholoških znanj vplivata na osebje, ki dela s starejšimi. Ugotovili smo, da supervizijski proces, ki zajema delo z MO na osnovi RDT in z njim pridobivanje psiholoških znanj, pomembno prispeva k znižanju stresa, ki ga MO osebje doživlja ob skrbi za starostnike in omogoča, da se MO ustrezneje odziva na potrebe starostnikov. Izboljša se razumevanje starostnikov, njihovega vedenja in čustvovanja. Zmanjša se tudi konfliktnost, tako v odnosih s starejšimi, kakor tudi v odnosih s sodelavci in vodstvom.

Notranje modele, ki delujejo avtomatično, oseba razvije v primarnih odnosih s svojimi skrbniki. Zgodnje izkušnje vplivajo na posameznikovo dojemanje sebe in svoje lastne vrednosti, njegova pričakovanja o dostopnosti in odzivnosti osebe navezanosti in uporabo strategij za regulacijo afekta. Različni stili navezanosti so vzorci pričakovanj, potreb, emocij in socialnega vedenja, ki so bolj ali manj stabilni celo življenje in vplivajo na doživljanje in obvladovanje stresa, funkcioniranje v delovnem okolju in čustveno odzivnost na potrebe oskrbovancev. Že samo razumevanje teh razlik in ozaveščanje reakcij v povezavi s svojim notranjim modelom, igrata pomembno vlogo pri učinkovitejšemu obvladovanju stresnih situacij, prispevata k bolj funkcionalnim odnosom in večji čustveni odzivnosti, k boljši domski klimi, povečanem življenjskem optimizmu in večji pripravljenosti oskrbovancev za sodelovanje z MO, kar je pomembni dejavnik za zagotavljanje zadovoljstva uporabnikov domske oskrbe, večji učinkovitosti in konkurenčnosti doma.</dc:description><dc:publisher>[T. Djokić]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-06-29 07:35:01</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101699</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>