<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=101696"><dc:title>Spreminjanje zunanje in notranje kakovosti plodov paradižnika (Solanum lycopersicum L.) med dozorevanjem</dc:title><dc:creator>Tomičić,	Marin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žnidarčič,	Dragan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vrtnarstvo</dc:subject><dc:subject>paradižnik</dc:subject><dc:subject>hidroponika</dc:subject><dc:subject>karpometrične lastnosti</dc:subject><dc:subject>biokemične lastnosti</dc:subject><dc:description>V plodu paradižnika (Solanum lycopersicum L.) med zorenjem pride do številnih morfoloških in biokemičnih sprememb. V poskusu, izvedenem leta 2015, smo spremljali morfometrične in biokemične spremembe na plodovih paradižnika v času pobiranja plodov, in sicer na hibridnih sortah 'Tadim F1', 'Belle F1' in 'Amaneta F1', ki so bili cepljeni na podlago 'Beaufort'. V osmih terminih pobiranja med julijem in oktobrom smo merili maso, širino, višino, trdoto, vsebnost suhe snovi in barvo povrhnjice plodov. Določali smo tudi vsebnost skupnih kislin, sladkorjev, fenolov, nitratov in nitritov ter antioksidacijski potencial. Pri vseh treh hibridih je intenziteta rdeče barve bila največja sredi rastne dobe. Intenziteta rumene barve se je med rastno dobo zmanjševala. Zmanjševala se je tudi čvrstost plodov. Med rastno dobo je naraščala vsebnost suhe snovi, sladkorjev, skupnih fenolov, ter antioksidacijski potencial. Vsebnost nitratov in nitritov je bila nizka. Pri hibridih 'Amaneta F1' in 'Belle F1' je vsebnost skupnih kislin bila največja sredi rastne dobe. Hibrid 'Tadim F1' je imel največjo vsebnost skupnih kislin na začetku raste dobe. Plodovi hibrida 'Belle F1' so vsebovali največjo vsebnost skupnih fenolov in antioksidacijski potencial, plodovi hibrida 'Amaneta F1'  največ sladkorjev in suhe snovi, ter najmanjšo čvrstost. Plodovi hibrida 'Tadim F1' so dosegali najmanjšo maso in največjo čvrstost. Sklepali smo, da je optimalen čas obiranja plodov vseh treh hibridov druga polovica avgusta oziroma od 165 do 180 dni po presajenju.</dc:description><dc:publisher>[M. Tomičić]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-06-28 07:45:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101696</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
