<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=101695"><dc:title>Simbolika in dojemanje dreves na primeru javnih prostorov v mestu Kamnik</dc:title><dc:creator>Vrhovnik,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Schmitzer,	Valentina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>drevo</dc:subject><dc:subject>simbolni pomen</dc:subject><dc:subject>dojemanje rastlin</dc:subject><dc:subject>identiteta prostora</dc:subject><dc:description>Vloga dreves in odnos človeka do rastlin sta se skozi zgodovino spreminjala. Drevesa so že od nekdaj predstavljala simbol in vir življenja. Estetski vidik, uporabna vrednost, psihološka vloga in verovanje v drevesne duhove so prispevali k zaščiti in ohranjanju posebnih dreves. Sprva so bila cenjena naravna entiteta, kasneje pa je bil njihov pomen nadgrajen z družbeno vsebino. Delo vsebuje opis in razlago kompleksnega pojmovanja simbolike dreves, od svetovnega drevesa, svetih in posvečenih dreves do drevesa življenja v različnih kulturah. Drevesna simbolika je razčlenjena na način, na katerega se drevo pojavlja v prostoru, in glede na simboliko drevesne vrste. Razčlenitev drevesnih volumnov v krajini na točkovne, linijske in gručne, pripomore k boljšemu razumevanju posameznih zasaditev in prepoznavanju hierarhičnih vzorcev, ki nam pomagajo pri orientaciji v prostoru. Likovne lastnosti drevesa so ključne nosilke simbolike drevesne vrste. Simbolika posamezenega drevesa se je preko zgodb in legend razvila v splošno pojmovanje drevesne vrste, bodisi kot zavetnice, simbola moči, vzdržljivosti bodisi žalovanja. Kot se je pokazalo, običajno vrednost posameznim drevesom narašča sorazmerno z vlogo, ki jo imajo znotraj določene skupnosti. V posameznem drevesu ali skupini dreves se namreč prepleta več vlog, ki ustvarjajo vezi med ljudmi in imajo sposobnost, da v času sooblikujejo ter preoblikujejo prostor. Tudi v Kamniku je nekaj dreves, ki veljajo za nosilce kulturnega spomina. Gre za posamezna drevesa, linije ali gruče drevesnih vrst, npr. velikolistna lipa (Tilia platyphyllos) ob pokopališču Žale, rdečelistna navadna bukev (Fagus sylvatica f. purpurea) kot reprezentativno drevo, gruča navadnih divjih kostanjev (Aesculus hippocastanum) na tržnici ali brezovi drevoredi (Betula pendula) ob pomembnejših mestnih vpadnicah. Takšna drevesa, zaradi svoje starosti, oblike habitusa in aktivnosti, povezanih z njimi, soustvarjajo prostor in vplivajo na naše dojemanje.</dc:description><dc:publisher>[T. Vrhovnik]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-06-28 07:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101695</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>