<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=101636"><dc:title>Vpliv slovenskih očividcev na oživljanje z ali brez umetnega dihanja</dc:title><dc:creator>Matovina,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sotler,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kvržić,	Zlatko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>temeljni postopki oživljanja</dc:subject><dc:subject>smernice</dc:subject><dc:subject>oživljanje</dc:subject><dc:subject>umetna ventilacija</dc:subject><dc:subject>usta na usta</dc:subject><dc:description>Uvod: Stopnja preživetja pri srčnem zastoju se v zadnjih desetletjih ni drastično spremenila in ostaja nesprejemljivo nizka, kar je bistven razlog za uvedbo sprememb pri temeljnih postopkih oživljanja. Raziskave potrjujejo, da ni bistvenih razlik med oživljanjem z ali brez umetne ventilacije pri primarnem srčnem zastoju in da v določenih primerih umetna ventilacija lahko še poslabša izid oživljanja. Namen: Cilji diplomskega dela so bili preučiti dostopno strokovno literaturo s področja temeljnih postopkov oživljanja in s pomočjo raziskave ugotoviti, kakšno je znanje in stališče v raziskavo vključenih Slovencev do pristopa k oživljanju in izvajanju umetne ventilacije ter prepoznati dejavnike, ki vplivajo na zadržek za pristop k oživljanju. Metode dela: V teoretičnem delu diplomskega dela je bila uporabljena deskriptivna metoda, ki je temeljila predvsem na proučevanju teorije in praktičnih zapisov iz domače in tuje literature, v raziskovalnem delu pa je bila uporabljena tehnika anketiranja in statistična obdelava podatkov, ki so prikazani v obliki tabel in grafov. Rezultati: Znanje o temeljnih postopkih oživljanja je bilo pri v raziskavo vključenih Slovencih zadovoljivo, kar nakazuje, da so seznanjeni s pravilnimi postopki oživljanja. V kar 61,7 % so pripravljeni izvesti umetno ventilacijo vsakomur, ki je potreben oživljanja, čeprav je 72 % anketirancev vedelo, da je možno oživljati samo s stisi prsnega koša. Najpogostejši razlog za opustitev oživljanja je bil v 31 % anketirancev strah, da ne bi naredili kakšne napake, pri umetni ventilaciji pa se je največja skrb pojavila pri strahu pred nalezljivimi boleznimi, in to v kar 39,2 % anketirancev. Razprava in sklep: Treba je opozarjati na različna patofiziološka stanja, ki privedejo do potrebe po oživljanju in učenja ukrepanja, in jih prilagoditi le tem, saj pri primarnem srčnem zastoju umetna ventilacija morda ni nujno potrebna. Oživljanje samo s stisi prsnega koša bi bilo tako primerno pri vseh srčnih zastojih, ki se zgodijo nenadoma in v prisotnosti očividcev.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-06-22 07:46:10</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101636</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
