<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=101634"><dc:title>Ocena kakovosti življenja otrok z vedenjskimi in čustvenimi motnjami z vidika staršev - empirično delo</dc:title><dc:creator>Berginc,	Samantha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Milavec Kapun,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Steklasa,	Nina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>družina</dc:subject><dc:subject>otroci s posebnimi potrebami</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:description>Uvod: Sodobna družba je ljudi, ki se težje prilagajajo in držijo omejitev vsakodnevnih situacij, ki so v skladu z družbeno sprejemljivim vedenjem, opredelila kot osebe s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Te se začnejo v otroštvu ali adolescenci in lahko pri posamezniku pustijo posledice tudi v kasnejših obdobjih. Veliko vlogo pri tem igra zgodnja in ustrezna obravnava posameznika. Namen: Želeli smo oceniti kakovost življenja otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami z vidika staršev. Pri tem smo želeli izpostaviti vlogo medicinske sestre pri obravnavi teh otrok na primarni ravni zdravstva. Metode dela: Uporabljena je bila empirična metoda dela z anketo. Uporabljen je bil Vprašalnik prednosti in težav SDQ. Poslan je bil staršem otrok, ki so se udeležili tabora Zavoda Mavričnih Bojevnikov poleti 2017, ustrezno ga je izpolnilo 63 staršev. Rezultati: Vedenje otrok smo razvrstili na 5 lestvic s področja čustvovanja, soočanja s težavami, hiperaktivnosti, stikov s sovrstniki in socialnega vedenja. Glede na povprečne točke so rezultati pokazali, da imajo otroci na vseh 5 področjih povišane oziroma visoke vrednosti. Skupni seštevek povprečja je 17,04, kar nam pove, da gre za visoko tveganje za razvoj vedenjskih in/ali čustvenih motenj pri otrocih, ki so se udeležili tabora. Razprava in sklep: Na vedenje otrok imajo velik vpliv starši, okolje, šola in prijatelji, materialne dobrine ter mediji. Če želimo otroku pomagati do čim bolj kakovostnega življenja, moramo dodobra poznati okolje, v katerem živi in odrašča. Vedenjske lastnosti otroka, kot so slabša obvladljivost, hiperaktivnost, neposlušnost oziroma slabše sledenje navodilom, večja občutljivost, nezmožnost samostojnega reševanja konfliktov, dodatno vplivajo na otrokovo motnjo. Glavno vlogo pri pridobivanju otrokovih vzorcev za življenje, učenje družbenih norm in socialnih veščin ima družina. Pomembno vlogo ima lahko tudi medicinska sestra, in sicer pri pomoči staršem v prizadevanju za otrokov uspešnejši razvoj in boljše življenje. Treba bi bilo podpirati usposabljanje strokovnih zdravstvenih delavcev v službah za zdravstveno varstvo otrok na primarni ravni zdravstva, da bi krepili kompetence, ki bi jih lahko izkoristili za uspešno prepoznavanje, pomoč in preprečevanje neprilagojenosti in motenj mladostnikov.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-06-22 07:46:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101634</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
