<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=101605"><dc:title>Transkriptomska analiza in celično ozadje nastanka marmoriranega pigmentnega vzorca pri soški postrvi (Salmo marmoratus, Cuvier 1817)</dc:title><dc:creator>Djurdjevič,	Ida	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sušnik Bajec,	Simona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>animalna genetika</dc:subject><dc:subject>salmonidi</dc:subject><dc:subject>postrvi</dc:subject><dc:subject>Salmo marmoratus</dc:subject><dc:subject>pigmentni vzorec</dc:subject><dc:subject>RNA</dc:subject><dc:subject>transkriptom</dc:subject><dc:subject>NGS</dc:subject><dc:subject>celična biologija</dc:subject><dc:subject>mikroskopija</dc:subject><dc:subject>TEM</dc:subject><dc:description>S celovitim pristopom in z uporabo tako celično-bioloških kot genetskih pristopov smo raziskovali mehanizem nastanka vzorca v koži soške in potočne postrvi. Sorodni vrsti se namreč izrazito razlikujeta glede na vzorec, saj v koži soške postrvi najdemo labirinten, pri potočni pa pikast vzorec. Na celični ravni smo s presevnim elektronskim mikroskopom raziskali položaj in ultrastrukturo pigmentnih celic, ki se med vrstama razlikuje. Potočna postrv ima v koži prisotne eritrofore (tipa 1 in tipa 2), ki jih pri soški postrvi ne najdemo in smo jih v naši raziskavi tudi prvič opisali. Potočna postrv ima višjo organiziranost pigmentnih celic v koži v primerjavi s soško postrvjo, nismo pa našli neposredne povezave med položajem različnih tipov pigmentnih celic in različnim vzorcem v koži. Z metodo NGS smo posekvencirali transkriptom celic iz različno obarvanih delov kože obeh vrst, pridobljenih s kriorezinami iz tarčnih območij, kjer so locirane kromatofore. Rezultati so pokazali velik nabor diferenčno izraženih transkriptov med vrstama, pa tudi med posameznimi različno obarvanimi regijami. Med temi transkripti je bilo veliko takih, ki nosijo zapis za membranske proteine, vključene v celično komunikacijo. Rdeča pika je po izraženosti izstopala, saj je edina, ki vsebuje eritrofore tipa 2. Z metodo qPCR smo na večjem številu vzorcev preverili izražanje 22 kandidatnih genov. Med temi smo jih izbrali šest, katerih izražanje smo preverili še v različno obarvanih predelih kože križancev med vrstama. Geni p21, gja5 in tjp1 so pokazali najvišjo povezavo med ravnijo izražanja in vzorcem v koži. Na podlagi pridobljenih rezultatov lahko zaključimo, da je za nastanek vzorca pri postrvih najverjetneje odločilna specifična medcelična komunikacija med pigmentnimi celicami (prek presledkovnih stikov, tesnih stikov in ionskih kanalov).</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-06-21 07:45:03</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101605</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
