Vnos soli z vrtčevsko prehrano - analiza dejanskega vnosaPoljanšek, Nežka (Avtor) Pandel Mikuš, Ruža (Mentor) Šinigoj Gačnik, Ksenija (Komentor) Kukec, Andreja (Komentor) prehrana otrokzdravjesol v hraniIZVLEČEK Uvod: Kuhinjska sol je pomemben dejavnik tveganja za povišan krvni tlak in posledično srčno-žilne bolezni. Raziskave so pokazale neposredno povezavo med vnosom soli v telo in zvišanim krvnim tlakom. Pri povečani količini soli v hrani nad 5 g, to je 2 grama natrija dnevno, se tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni poveča za 17 %, tveganje za nastanek kapi pa za 23 %. Glavne vire soli predstavljajo preslana živila in jedi, hrana, ki jo dosolimo pri pripravi ali pri mizi, in obroki, ki jih pojemo zunaj doma. Namen: Namen magistrskega dela je analizirati obroke hrane v vrtcih glede na vsebnost soli in ugotoviti, koliko soli otroci dejansko zaužijejo s hrano v vrtcu. Primerjati želimo tudi slanost obrokov iz mestnega vrtca s slanostjo obrokov iz vrtca na podeželju. Rezultate naših preiskav kruha glede na vsebnost soli bomo primerjali z rezultati preiskav, ki smo jih izvedli leta 2015. Metode dela: Vsebnost soli smo določali prek kloridnih ionov z metodo po Mohru in prek natrijevih ionov z metodo plamenske emisijske spektroskopije. Obroke smo ovrednotili glede na vsebnost soli tudi z računalniškim modeliranjem s programom Odprta platforma za klinično prehrano (OPKP). Vzorce hrane posameznih dnevnih obrokov za otroke druge starostne skupine od 3 do 6 let smo odvzeli v dveh vrtcih in ločeno analizirali postrežene obroke in kruh. Za analizo podatkov smo uporabili statistični program SPSS. Hipoteze smo testirali s statistično metodo Pearsonov koeficient korelacije in s testom dveh neodvisnih vzorcev (t-test). Rezultati: Ugotovili smo, da je enodnevni obrok, namenjen skupini otrok v starosti od 3 do 6 let, vseboval povprečno 5,39 g soli. Najbolj slan enodnevni obrok je vseboval 7,47 g soli, najmanj slan pa 3,89 g. Kljub preseganju smernic, ki za otroke predpisujejo zgornjo mejo vnosa, tj. 4 g soli dnevno, se je pokazalo, da se vseh deset analiziranih obrokov po slanosti uvršča v tako imenovano rumeno območje (od 0,3 do 1,5 g soli/100 g živila) po predpisih Food Standard Agency (FSA), kar pomeni, da vsebujejo srednje veliko količino soli. Ugotavljamo, da glede vsebnosti soli ni statistično značilnih razlik med obroki iz leta 2015 in tokratno raziskavo. Povprečna količina zaužite soli s hrano v mestnem vrtcu leta 2015 je bila 4,87 g dnevno, v naši raziskavi pa smo ugotovili, da se je povprečna količina zaužite soli nekoliko povečala in je znašala 5,39 g dnevno. Povprečna koncentracija soli v vzorcih kruha iz leta 2015 je znašala 1,19 g/100 g, v tokratni raziskavi pa se je povprečna koncentracija soli v kruhu zmanjšala na 1,14 g/100 g. Modeliranje s programom OPKP je pokazalo večje vsebnosti soli v prehrani, kot smo jih ugotovili s kemijskimi metodami. Statistična primerjava rezultatov preiskave z metodo po Mohru in rezultatov preiskave z metodo plamenske emisijske spektroskopije ne kaže večjih razlik, s čimer smo potrdili analitsko natančnost in težo naših rezultatov. Ugotavljamo tudi, da je kuharsko osebje v vrtcu ozaveščeno in da se zaveda pomena zdrave, manj slane hrane. Razprava in sklep: Ob upoštevanju izsledkov takšnih in podobnih raziskav si marsikje v svetu že prizadevajo, da bi dovoljeno količino zaužite soli v hrani zmanjšali na 5 gramov dnevno za odrasle. Z raziskavo smo potrdili, da otroci s hrano v vrtcu zaužijejo preveč soli, saj kar za 179,5 % presegamo smernice zdravega prehranjevanja. Vnos soli s hrano v vrtcih je povprečno 5,39 g dnevno, ko tej količini prištejemo še sol v hrani zunaj vrtca, pa ocenjujemo, da naši otroci zaužijejo dnevno kar 7,18 grama soli, kar močno presega vsa priporočila.20182018-06-20 07:45:59Magistrsko delo/naloga101597sl