<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=101596"><dc:title>Zanesljivost testa dosega z nogo v treh smereh pri zdravih odraslih: primerjava s testom stoje na eni nogi</dc:title><dc:creator>Manojlović,	Denisa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vauhnik,	Renata	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Weber,	Daša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>test dosega z nogo v treh smereh</dc:subject><dc:subject>test stoje na eni nogi</dc:subject><dc:subject>zanesljivost</dc:subject><dc:subject>korelacija</dc:subject><dc:description>Uvod: Klinična uporabnost testa dosega z nogo v treh smereh je odvisna od zanesljivosti testa. Test dosega z nogo v treh smereh (angl. modified Star Excursion Balance Test) je dinamični test ravnotežja, ki zahteva primerno zmogljivost, fleksibilnost in propriocepcijo. Čeprav je ocena dinamičnega ravnotežja izjemno pomembna za določanje stanja ravnotežja osebe, je celostna ocena nadzora drže posameznika nemogoča brez pridružene ocene statičnega ravnotežja, za katero se pogosto uporablja test stoje na eni nogi. Namen: Namen raziskave je bil oceniti zanesljivost testa dosega z eno nogo v treh smereh pri zdravih, mlajših odraslih ter ugotoviti korelacijo med omenjenim testom in testom stoje na eni nogi pri istem vzorcu. Metode dela: V raziskavo je bilo vključenih 30 zdravih mlajših odraslih (starost 21.0
± 0.99 let). Preiskovanci so teste izvajali dvakrat s presledkom enega tedna. Posamezen preiskovanec je na začetku izvedel test dosega z nogo v treh smereh, nato pa nadaljeval s testom stoje na eni nogi. Rezultati: Za vse tri smeri je izmerjen koeficient intraklasne korelacije, ki je znašal za anteriorno smer 0.92, medtem ko je pri posteromedialni in posterolateralni smeri znašal 0.95, kar avtorji ocenjujejo kot odlično zanesljivost testa. Skupni rezultati korelacije med testi v prvem in drugem testiranju kažejo, da je v prvem testiranju Pearsonov koeficient korelacije znašal r = 0.449 s stopnjo značilnosti p = 0.013, medtem ko je v primeru drugega testiranje ta rezultat bil r = 0.461 s stopnjo značilnosti p = 0.010. Glede na to, da je korelacija med testi značilna pri p &lt; 0.05, lahko na osnovi pridobljenih rezultatov trdimo, da rezultati testa dosega z nogo v treh smereh šibko korelirajo z rezultati testa stoje na eni nogi pri zdravih mlajših odraslih. Razprava in sklep: Na podlagi pridobljenih rezultatov lahko sklepamo, da je test dosega z nogo v treh smereh zanesljivo merilno orodje za oceno dinamičnega ravnotežja pri zdravih mlajših odraslih. Test stoje na eni nogi pozitivno, čeprav šibko korelira s testom dosega v treh smereh.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-06-20 07:45:56</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101596</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
