Vloga zdravstvene nege pri obravnavi poporodne depresijeKastelec, Barbara (Avtor) Peterka Novak, Jožica (Mentor) Škodlar, Borut (Komentor) poporodna depresijazdravstvena negazdravljenjedejavniki tveganjaUvod: Poporodna depresija je bolezen, za katero zboli približno 20 % vseh otročnic. Posledice niso škodljive zgolj za mater, ampak tudi za otroka in celotno družino. Pri otroku povzročajo zastoje v psihičnem, socialnem in kognitivnem razvoju. Dejavnikov tveganja je veliko, slabo socialno stanje, partnerske težave in predhodna depresija pa so le eni izmed njih. Kaže se potreba po razvijanju zdravstvene nege, ki bo iskala ogrožene otročnice in jim nudila potrebno pomoč. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti zdravstveno nego pri obravnavi poporodne depresije. Metode dela: Uporabljena je deskriptivna analiza teoretičnih in empiričnih raziskav. Izbrana so bila besedila, ki so bila v celoti prosto dostopna v angleškem ali slovenskem jeziku, in besedila, ki niso starejša od petih let, razen, če je bila uporaba starejše literature smiselna in upravičena. Rezultati: Velik vpliv na potek bolezni in na zdravljenje ima stigma duševne bolezni. Od pristopa zdravstvenih delavcev je odvisno, v kateri fazi poteka bo bolezensko stanje matere prepoznano in kakšno zdravljenje bo zanjo potrebno. Ključ preventive in preprečevanja je v širjenju zavedanja in znanja o poporodni depresiji. Razprava in sklep: Dobra obravnava otročnice s strani medicinskih sester je zelo pomembna za zmanjševanje poporodne depresije. Ta pa se doseže z učenjem otročnic različnih metod sproščanja, intervencij, povezanih z novorojenčkom, s posredovanjem znanja (izobraževanje) in s sprejemanjem ter razumevanjem otročnice. Raziskovalci iščejo nove načine preprečevanja poporodne depresije. Glede na smer razvoja današnjega časa največ obeta razvoj spletnih programov in aplikacij za samonadzor in samooskrbo na področju zdravja20182018-06-16 07:45:39Diplomsko delo/naloga101566sl