<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=101550"><dc:title>Pravna ureditev zdravstvenih ukrepov za uresničevanje svobode odločanja o rojstvu otrok</dc:title><dc:creator>Šorli,	Tara Tanita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novak,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>svoboda odločanja o rojstvu otrok</dc:subject><dc:subject>kontracepcija</dc:subject><dc:subject>sterilizacija</dc:subject><dc:subject>prekinitev nosečnosti</dc:subject><dc:subject>oploditev z biomedicinsko pomočjo</dc:subject><dc:subject>odškodninska odgovornost</dc:subject><dc:description>Svoboda odločanja o rojstvu otrok je temeljna, ustavno zagotovljena svoboščina, ki pripada vsakemu posamezniku. Ustava državo zavezuje k zagotavljanju možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarjanju razmer, ki staršem omogočajo, da se odločajo za rojstvo svojih otrok. Iz svobode odločanja o rojstvu otrok izhajajo tri pravice, in sicer pravica do preprečevanja zanositve, pravica do prekinitve nosečnosti ter pravica do ugotavljanja in zdravljenja zmanjšane plodnosti. Te pravice se uresničujejo predvsem z zdravstvenimi ukrepi, katerih ustreznost in dostopnost mora zagotoviti država. Omejitev lahko predstavlja plačevanje storitev, ki so zato tistim iz šibkejših slojev težje dostopne. V okviru pravice do preprečevanja zanositve posamezniku pripada pravica do začasne ali trajne metode preprečevanja zanositve. Slednjo ima le posameznik, ki je dopolnil 35 let, razen če je potrebna iz zdravstvenih razlogov. Prekinitev nosečnosti je popolnoma v avtonomiji noseče ženske do desetih tednov nosečnosti, kasneje se za poseg zahteva soglasje komisije. Mladoletne nosečnice pravico izvršujejo samostojno, brez soglasja staršev. V okviru pravice do zdravljenja neplodnosti pravica do postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo pripada le parom, moškemu in ženski, ki sta v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti, in ne na primer tudi ženskam brez partnerja ali istospolnim partnerjem. Po slovenskem pravu ni dopusten postopek, kjer bi bili darovani obe spolni celici ali zarodek, tudi če sta neplodna oba partnerja. Prepovedana je tudi biomedicinska pomoč pri izvedbi nadomestnega materinstva. V zvezi z načrtovanjem nosečnosti in rojstvom otroka lahko pacientu nastane škoda, zaradi katere v določenih primerih zdravnik odškodninsko odgovarja.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-06-15 07:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101550</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
