<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=101542"><dc:title>Kaj je umetniška vrednost in kako jo prepoznati ali razvoj pogleda na umetniški predmet / Ne bojte se umetnost ni mrtva</dc:title><dc:creator>Marin,	Milan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kreft,	Lev	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šušnik,	Tugomir	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>slikarstvo</dc:subject><dc:subject>vizualna umetnost</dc:subject><dc:subject>sodobna umetnost</dc:subject><dc:subject>umetniška avtoriteta</dc:subject><dc:subject>svet umetnosti</dc:subject><dc:subject>umetniška moda</dc:subject><dc:subject>magistrska naloga</dc:subject><dc:description>Delo v določenem smislu predstavlja skrajšan pregled estetske misli od grške antike do sodobnosti. V neprekinjenem odnosu med umetnostjo in opazovalcem in skozi časovno zaporedje odraščanja umetnosti sem torej hotel pokazati, kako umetnost in pogled na umetnost interaktivno sodelujeta in kako raziskovanje poti svobode duha, umetnost in filozofija umetnosti težijo k skupnosti in skupnemu cilju. Umetniška vrednost kot imanentni del umetnine ne predstavlja nespremenljivo konstanto, ampak je pogojena z družbenim kontekstom in pričakovanji, ter kot taka deluje ciklično, ta razdobja pa bi lahko imenovali umetniška moda. Bistveno vprašanje, ki se kot namišljena nit vleče skozi celotno delo –  kako razlikovati umetnost od neumetnosti, doseže vrhunec v sodobni umetnosti, ko je pravzaprav vse lahko umetnost. Odgovor na to zapleteno vprašanje lahko najdemo v filozofskih razmišljanjih, ki so danes aktualna; kot sta to npr. institucionalna teorija Georgea Dickieja in prepričljive razprave analitične filozofije Arthurja Colemana Dantoja. Čeprav ti dve teoriji dajeta večino relevantnih odgovorov na zastavljena vprašanja, pa se po mojem mnenju zdaj odpira nova tematika, ki zaradi svoje aktualnosti zahteva resen pristop, in sicer vprašanje umetniške avtoritete.
V praktičnem delu sem poskušal artikulirati osebni pristop k sodobni umetniški praksi. Kar bi v bistvu pomenilo z gostoto informacij opazovalcu ponuditi aktiven odnos pri iskanju umetniške vrednosti, kjer le enostaven kontemplativen pristop ne zadostuje več in kjer poleg čutnega na opazovalni ravni aktivno sodelujeta tudi intuitivno spoznanje in intelektualno razumevanje.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-06-14 08:35:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101542</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
