Učinki vodene vadbe z videoaplikacijo na nekatere kazalce telesnega zdravjaZupan, Domen (Avtor) Pori, Primož (Mentor) Majerič, Matej (Komentor) vodena vadbavideoaplikacijazdravjetehnika gibalnih vzorcevNamen magistrskega dela je bil primerjati tri različne načine vodenja vadbe (1 – samostojno po videoaplikaciji, 2 – v skupini po videoaplikaciji in s pomočjo trenerja, 3 – v skupini vodeno frontalno s strani trenerja) ter njen vpliv na telesne kazalce, gibalne sposobnosti, funkcionalne sposobnosti in tehniko krepilnih gimnastičnih vaj. V raziskavo je bilo vključenih 42 žensk, starih med 18 in 25 let (M = 21,8; SD = 2,03), ki so bile naključno razporejene v tri skupine. Vsaka skupina žensk je šest tednov vadila po istem programu, ki je vseboval dve vadbeni enoti na teden. Vse vadeče so ga izvajale na ista dneva v tednu. Prva skupina žensk je uporabljala videoaplikacijo. V tej skupini si je vsaka ženska individualno vadbo predvajala na zaslon računalnika in vadila sama. Druga skupina žensk je prav tako uporabljala videoaplikacijo. Ženske v tej skupini so vadile v skupini pod vodstvom dveh trenerjev. Vodji vadbe sta vadbo projicirala na večji zaslon, med vadbo pa sta udeleženkam posredovala povratne informacije o pravilnosti izvajanja vaj in jim popravljala napake. Ženske v tretji skupini so vadile frontalno pod vodstvom trenerja. Le ta je izvajal celotne vadbene enote, popravljal napake in udeleženkam posredoval povratno informacijo o njihovem napredku. Pred pričetkom 6-tedenske vadbe smo izvedli meritev začetnega stanja. Meritev je vključevala teste telesnih kazalcev ter teste gibalnih in funkcionalnih sposobnosti. Prav tako smo posneli tehniko krepilnih gimnastičnih vaj (počep, skleca). Video zapise izvedbe so ocenili trije neodvisni ocenjevalci. Po začetni meritvi so po natančnem protokolu udeleženke izvajale 6-tedenski program vadbe. Drugi dan po zaključku vadbenega programa smo meritve ponovili in tako pridobili podatke o končnem stanju. Podatke smo obdelali v programu IBM SPSS 22 za Windows. Pri vseh spremenljivkah smo opravili analizo opisne statistike in testirali normalnost porazdelitve s Kolmogorov – Smirnovim testom. Hipoteze smo preverili z dvosmerno analizo variance za mešani načrt. Raziskava je pokazala, da so najmanjši napredek v telesnih značilnostih ter gibalnih in funkcionalnih sposobnostih dosegle ženske, ki so vadile same doma. Med skupinama, ki so vadile v skupini po videoaplikaciji in asistenci dveh trenerjev in v skupini, ki je vadila frontalno s trenerjem, je bil napredek primerljiv. Med tema dvema skupinama smo ugotovili statistično značilno razliko v napredku le pri oceni tehnike sklece, pri oceni tehnike počepa pa nismo ugotovili statistično značilnih razlik. Pri telesnih kazalcih nismo ugotovili statistično značilnih razlik.20182018-06-13 07:20:03Magistrsko delo/naloga101498sl