<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=101477"><dc:title>Kinematika toka vlaknaste strukture kamene volne v zračnem toku odpiha</dc:title><dc:creator>Peternelj,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Širok,	Branko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mineralna volna</dc:subject><dc:subject>ligamenti</dc:subject><dc:subject>vlakna</dc:subject><dc:subject>večfazni tokovi</dc:subject><dc:subject>pnevmatski transport</dc:subject><dc:subject>primarna plast</dc:subject><dc:subject>centrifuga</dc:subject><dc:subject>zbiralna komora</dc:subject><dc:subject>vizualizacija s kamero</dc:subject><dc:description>Doktorsko delo obravnava nastajanje ligamentov, vlaken, tvorjenje večjih skupkov vlaken in končno formiranje primarne plasti mineralne volne. Zaradi tehničnih omejitev spremljanja procesa sta bila v okviru doktorske naloge izvedena dva laboratorijska eksperimenta na modelni centrifugi in modelni zbiralni komori. Merilni metodi pri eksperimentih sta bili vizualizacija procesa s hitro kamero ter računalniška obdelava podatkov. Študija na modelni centrifugi je bila osredotočena na formiranje vlaken iz perforiranega rotorja ter njihovo medsebojno prepletanje v večje strukture. Rezultati študije so prikazani v obliki multiregresijskih modelov. Na modelni zbiralni komori smo razvili vizualizacijsko metodo določanja površinske gostote primarne plasti z metodo presvetlitve oz. absorpcije svetlobe skozi prosojni material. Ugotovili smo povezavo med obratovalnimi parametri in površinsko gostoto primarne plasti ter njeno teksturo. Povezavo smo kvantitativno formulirali v obliki multiregresijskega modela. Metodo presvetlitve primarne plasti za določitev površinske gostote smo nato uporabili v realnem industrijskem okolju, s tem pa omogočili kvantitativno vrednotenje vpliva obratovalnih parametrov na porazdelitev in teksturo formirane primarne plasti. Spoznanja v opravljenih študijah so privedla do oblikovanja nove tehnične rešitve – zbiralne komore, ki je patentno zaščitena.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-06-07 11:20:14</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101477</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
