<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=101474"><dc:title>Pomoč otroku s hiperkinetično motnjo</dc:title><dc:creator>Dvorski Cifrek,	Željka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bizjak,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>motnje pozornosti</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>družina</dc:subject><dc:subject>pomoč</dc:subject><dc:subject>medicinska sestra</dc:subject><dc:description>Uvod: Hiperkinetična motnja velja za najpogostejšo motnjo, ki ovira psihosocialno funkcionalnost v razvojnem obdobju otroka. Izraža se s tremi osnovnimi simptomi: znižano pozornostjo, hiperaktivnostjo in impulzivnostjo. Za nastanek motnje je odgovoren preplet genetskih in okoljskih dejavnikov. Polovica otrok s hiperkinetično motnjo ima vsaj enega od staršev s to motnjo. Simptomi motnje vplivajo na otrokovo celostno funkcioniranje, tako na kognitivnem, akademskem, emocionalnem, socialnem in vedenjskem področju. Hiperkinetična motnja prizadene 3‒5 % šolske populacije. Kompleksnost težav, ki jih prinaša motnja, nas spodbuja k raziskovanju učinkovitih načinov pomoči otroku in njegovi družini. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti različne oblike pomoči otroku s hiperkinetično motnjo in njegovi družini. Prav tako je namen raziskati vlogo medicinske sestre pri nudenju pomoči. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Literatura je bila iskana s pomočjo digitalnih knjižničnih baz. Rezultati: Učinkoviti načini pomoči otroku s hiperkinetično motnjo so psihosocialni pristopi v družinskem in šolskem okolju, zdrav življenjski slog ter sočasno zdravljenje z zdravili pri težje izraženi motnji. Družine otrok s hiperkinetično motnjo imajo znatno višjo raven družinske disfunkcije. Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri nudenju pomoči otroku s hiperkinetično motnjo in njegovi družini. Razprava in zaključek: Psihosocialni pristopi v družinskem in šolskem okolju ne zmanjšujejo samo simptomov hiperkinetične motnje. Pomagajo otrokom in staršem razviti veščine za spopadanje s težavami, na katere se lahko oprejo. Usmerjeni so tudi v kvaliteto življenja. Pri hujšem poteku simptomov se priporoča farmakološko zdravljenje, ki se pogosto zavrača zaradi nezaupanja staršev in stranskih učinkov. Motnja pomembno vpliva na družinsko življenje in odnose med družinskimi člani. Pomoč medicinske sestre mora biti usmerjena v otroka, starše in druge družinske člane ter v vzpostavitev in ohranjanje dobrih medsebojnih odnosov. Medicinske sestre morajo okolico ozaveščati o motnji in tako vplivati na zmanjševanje stigme. Ravno tako naj bo njeno delovanje usmerjeno k spodbujanju zdravega načina življenja.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-06-07 07:45:55</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101474</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
