<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=101472"><dc:title>Vloga zaupnika za psihosocialno pomoč zdravstvenemu reševalcu</dc:title><dc:creator>Bevc,	Saša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kramar,	Janez	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>reševalec</dc:subject><dc:subject>travmatični dogodek</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>psihosocialna pomoč</dc:subject><dc:description>Uvod: Stresorji lahko v veliki meri vplivajo na naše običajno psihofizično ravnovesje. Ob travmatskem dogodku je posameznik izpostavljen grožnji, kar pa neposredno vpliva na njegovo funkcijo v trenutnem položaju ali v kasnejši situaciji. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti stresorje, oblike psihološke pomoči, občutenje ob tem in predstaviti problematike tega področja. Predstaviti želimo namen in vlogo reševalca zaupnika, ki nudi psihosocialno pomoč zdravstvenemu reševalcu ob večjih travmatskih dogodkih. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela z pregledom obstoječe strokovne literature in metoda povzemanja. Pregled literature je potekal z pregledom zadetkov ključnih besed v mednarodnih spletnih bazah Cinahl, Medline, Pubmed, Sciencedirect, kjer smo iskali vsebinsko ustrezne članke. Za kvalitativno analizo smo bili vključili članke, ki so bili ovrednoteni s hierarhijo dokazov. Rezultati: S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili informacije o seznanjenosti anketirancev reševalcev o vlogi zaupnika v profesionalnem delu. Z njegovo pomočjo smo tudi statistično obdelali podatke. Zajetih je bilo 73 anketirancev. Vprašalnik je bil razdeljen na dva dela, kjer so anketiranci odgovarjali na vprašanja, vezana na vlogo zaupnika in uporabo takšne vrste pomoči. Razprava in zaključek: Pri zaposlenih v zdravstveni negi je izgorevanje v veliki meri povezano z vrsto in naravo samega dela. Nestabilne razmere silijo posameznika v množenje stresnih dejavnikov. Naloga posameznika je da si razporedi delo tako, da je to zanj manj stresno in je pri delu bolj učinkovit.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-06-07 07:45:46</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101472</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
