<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=101468"><dc:title>Analiza prezadolženosti podjetij v času finančno-gospodarske krize</dc:title><dc:creator>Jerman,	Urša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zajc,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>finančna kriza</dc:subject><dc:subject>gospodarska kriza</dc:subject><dc:subject>prezadolženost</dc:subject><dc:subject>neto dolg/EBITDA</dc:subject><dc:subject>delež kapitala v celotnih sredstvih podjetja</dc:subject><dc:description>V svoji magistrski nalogi obravnavam analizo prezadolženosti podjetij v času finančno-gospodarske krize, s katero prikazujem strukturo in dinamiko zadolževanja slovenskih podjetij. Zadnja finančno-gospodarska kriza, ki je izbruhnila na ameriškem trgu drugorazrednih hipotekarnih posojil, je predstavljala negativen šok na ponudbo zunanjih virov financiranja. To je imelo zelo negativen vpliv na slovensko gospodarstvo, ki je imelo velik delež kreditov v virih financiranja. Z nastopom krize je bil ta kanal financiranja zelo prizadet, in sicer tako zaradi nižje ponudbe kreditov kot tudi zaradi povečevanja finančnih obveznosti podjetij. To je vodilo v nastanek likvidnostnih omejitev, s katerimi so se začela srečevati slovenska podjetja, ter imelo negativen vpliv na gospodarsko rast, obseg poslovanja in celo na prenehanje poslovanja nekaterih podjetij.
Osrednji del moje magistrske naloge predstavlja analiza zadolženosti slovenskih podjetij skozi tri obdobja: obdobje pred krizo (2002–2008), obdobje krize (2008–2013) ter obdobje ponovne gospodarske rasti (2013–2015). V prvem analiziranem obdobju vidimo na eni strani visoko naložbeno aktivnost podjetij, ki je vodila v izjemno gospodarsko rast in rast dodane vrednosti, po drugi strani pa premalo kapitalskih virov podjetij ter neomejeno razpoložljivost posojilnih virov, kar je vodilo v začetek zadolževanja slovenskega gospodarstva. Nato v času krize sledi prikaz, kje v gospodarstvu je bila koncentracija zadolženosti največja ter kako se je začel proces razdolževanja. V analizi zadnjega obdobja pa ponovno beležimo gospodarsko rast in stopnjo zadolženosti na ravni pred krizo.
Na koncu sledi še analiza zadolženosti na podlagi treh izbranih slovenskih podjetij različnih dejavnosti. Na podlagi izračuna neto dolga/EBITDA ter deleža kapitala v celotnih sredstvih je prikazana njihova uspešnost skozi celotno analizirano obdobje (2002–2015).</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-06-07 07:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101468</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
