<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=101461"><dc:title>Pomen zunajceličnega adenozin trifosfata pri raku.</dc:title><dc:creator>Uhan,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Narat,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ATP</dc:subject><dc:subject>zunajcelično signaliziranje</dc:subject><dc:subject>Warburgov efek</dc:subject><dc:subject>rakaste celice</dc:subject><dc:subject>tumorsko mikrookolje</dc:subject><dc:description>Molekula ATP (adenozin 5'-trifosfat) predstavlja pomembno zunajcelično signalno molekulo, saj lahko regulira večino tkivnih funkcij. To ji omogočajo predvsem purinski receptorji, katerih plastičnost in raznolikost sta zaslužni za številne različne odzive tarčnih celic. Ker se ATP v zunajceličnem okolju zelo hitro razgradi, opazovanje le nukleotidnih receptorjev P2 in zunajceličnih koncentracij ATP ne zadostuje - pomembno je spremljanje celostne slike dinamičnega ravnotežja med koncentracijami zunajceličnega ATP in njegovih razgradnjih molekul, predvsemadenozina. Medtem ko delujejo povišane koncentracije zunajceličnega ATP v adenosinergičnem sistemu kot signal za nevarnost, so povišane koncentracije adenozina v mikrotumorskem okolju povezane z imunosupresivnimi učinki. Posledica le teh je lahko rak, ki je kompleksna bolezen, na katero imajo vpliv tako znotrajcelični kot zunajcelični procesi in predstavlja zapleteno regulatorno in metabolno mrežo procesov. V nasprotju z zdravimi diferenciranimi celicami, ki se za pridobivanje energije zanašajo predvsem na mitohondrijsko oksidativno fosforilacijo, se večina rakastih celic zanaša na pridobivanje ATP z aerobno glikolizo. Poleg tega pa nedavne raziskave nakazujejo na zmožnost rakastih celic, da ATP prevzamejo z makropinozo iz zunajceličnega tumorskega okolja, kjer so koncentracije znatno višje kot v zdravih tkivih. Odkrivanje in razvoj inhibitorjev encimov in hipoksično-adenozinske poti predstavlja obetavno področje za nova imunoterapevtska zdravljenja, nujna pa je širša obravnava težave neselektivnosti in stranskih učinkov. V prihodnosti lahko pričakujemo odkritje dodelanih metod, ki bi nam ponudile celostno obravnavo in več znanja o mikrookolju rakastih celic. Pomanjkanje metod je namreč ena od glavnih ovir za razvoj novih terapij za rakasta obolenja.</dc:description><dc:publisher>[S. Uhan]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-06-06 07:45:30</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101461</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
