<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=101449"><dc:title>Analiza naravoslovnih vsebin astronomija, kroženje vode v naravi in vreme v učbeniških gradivih za angleščino v 4. in 5. razredu osnovne šole</dc:title><dc:creator>Lipoglavšek,	Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavlin,	Jerneja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dagarin Fojkar,	Mateja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>naravoslovje in tehnika</dc:subject><dc:subject>angleščina kot tuji jezik</dc:subject><dc:subject>analiza učbeniških gradiv</dc:subject><dc:subject>vsebinsko in jezikovno integrirano učenje</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V Sloveniji učenci z učenjem tujega jezika angleščine začnejo v drugem razredu osnovne šole. Tako se že kmalu srečajo z interdisciplinarnostjo, saj prek tujega jezika obravnavajo učne vsebine, ki jih spoznavajo tudi pri ostalih šolskih predmetih. Interdisciplinarnost je pomembno vodilo v učnem načrtu za tuji jezik za 2. in 3. razred. Hkrati je to ena izmed glavnih značilnosti vsebinskega in jezikovnega integriranega učenja (v nadaljevanju VJIU) oz. metode CLIL (Content and Language Integrated Learning). Pri metodi VJIU pouk določenega predmeta poteka v tujem jeziku, pri čemer so v ospredju učni cilji obeh predmetov. Metoda VJIU je celostna in ustreza kognitivnemu razvoju učencev, razvija njihov interes za večjezičnost in gradi medkulturno razumevanje. Zelo je uporabna pri naravoslovju, saj pomaga učencem, da bolje razumejo svet okoli sebe. Pri poučevanju tujega jezika učitelji v večji meri uporabljajo učbenike od 4. razreda osnovne šole naprej. Ti so za učitelja in učence pomembni, saj vsebujejo obravnavane učne vsebine, določene z učnim načrtom za določen predmet v določenem razredu osnovne šole. Pogosto vključujejo tudi naloge, namenjene usvajanju in utrjevanju znanja. Učitelji se poleg učbenika, s pomočjo katerega poučujejo, poslužujejo tudi ostalih učbeniških gradiv, saj lahko tam najdejo primere drugačnih nalog ter več slikovnega gradiva itd. 
V magistrskem delu smo želeli raziskati, v kolikšni meri ter na kakšen način se v učbenikih za angleščino pojavljajo izbrane naravoslovne vsebine. Zanimalo nas je tudi, kako lahko učitelj posreduje izbrane učne vsebine in kako lahko preveri znanje učencev iz le-teh. 
V ta namen smo na podlagi analize učbenikov za angleščino v 4. in 5. razredu s stališča zastopanosti naravoslovnih vsebin izbrali učbenike, v katerih so zastopane učne vsebine astronomija, kroženje vode v naravi in vreme. Naloge, ki vključujejo omenjene učne vsebine, smo kategorizirali na podlagi izoblikovanih kriterijev.
Rezultati raziskave kažejo, da v učbenikih za angleščino primanjkuje naravoslovnih vsebin ali jih celo ni, hkrati se vsebina bolj povezuje s predmetom spoznavanje okolja v prvem triletju. Iz oblikovanih učnih priprav za izbrane naravoslovne vsebine je razvidno, da mora učitelj upoštevati smernice za načrtovanje naravoslovnega pouka in načrtovanje pouka po metodi VJIU. Znanje iz izbranih učnih vsebin naj učitelj preverja formativno, v zaključnem delu učnih ur.
Izsledki raziskave bodo pripomogli k večji ozaveščenosti o pomanjkanju naravoslovnih vsebin pri pouku angleščine v 4. in 5. razredu osnovne šole in nudijo smernice za poučevanje le-teh.</dc:description><dc:publisher>[M. Lipoglavšek]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-06-06 03:39:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101449</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
