Profil bralnih zmožnosti prekmurskih učencev iz eno- in dvojezične osnovne šole na začetku drugega vzgojno-izobraževalnega obdobjaPentek, Sandra (Avtor) Magajna, Lidija (Mentor) Košak Babuder, Milena (Komentor) bralne zmožnostieno- in dvojezični učenciocenjevalna shema bralnih zmožnostibralni testslovenščinaprofil bralnih zmožnostiBranje (pismenost) in jezik sta temeljni orodji učenja in pridobivanja znanja. Skozi stoletja se je vsebina šolskih sistemov precej spreminjala, branje pa ostaja kot najpomembnejša sestavina pismenosti in sredstva učenja temeljna sestavina vseh šolskih programov. Na branje vplivajo številni dejavniki – percepcijski, kognitivni, socialno-kulturni ter čustveno-motivacijski dejavniki in učitelj mora pri poučevanju poleg vseh naštetih dejavnikov upoštevati tudi učenčeve okoliščine, h katerim med drugimi spada dvojezičnost. Branje ima tekom šolanja torej pomembno vlogo. Načrtnega procesa opismenjevanja so učenci deležni že takoj ob vstopu v šolo, kjer je ena osrednjih učnih dejavnosti razvoj temeljnih bralnih spretnosti in zmožnosti. Raziskave kažejo, da zaostanki v avtomatizaciji in tehniki branja, nastali v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, pozneje ne izzvenijo in ti učenci med izobraževanjem nikoli ne dohitijo vrstnikov, zato je spremljanje razvoja bralnih zmožnosti učencev ena glavnih dejavnosti učiteljev in svetovalnih delavcev. V magistrskem delu smo ugotavljali bralne zmožnosti enojezičnih učencev v primerjavi z dvojezičnimi (v slednji tudi med učenci, ki so glede na prvi/materni jezik Slovenci ali Madžari). Namen raziskave je bil ugotoviti, ali se bralne zmožnosti enojezičnih učencev razlikujejo od bralnih zmožnosti dvojezičnih učencev, in raziskati naravo teh razlik. V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja in kvantitativni raziskovalni pristop. Način vzorčenja je bil neslučajnostni, namenski. V vzorec smo zajeli 46 učencev 4. razreda dveh prekmurskih osnovnih šol. Za ugotavljanje profila bralnih zmožnosti smo uporabili dva standardizirana merska instrumenta, in sicer Bralni test ter Ocenjevalno shemo bralnih zmožnosti učencev 3. razreda. Ugotovili smo, da se bralne zmožnosti enojezičnih učencev razlikujejo od bralnih zmožnosti dvojezičnih učencev, do razlik v bralnih zmožnostih pa prihaja tudi med učenci s slovenščino ali madžarščino kot prvim jezikom znotraj dvojezične osnovne šole. Boljše rezultate so dosegli učenci enojezične osnovne šole in učenci s slovenščino kot prvim jezikom, razlike so bile statistično pomembne predvsem na področju pokazateljev kakovosti glasnega branja in motivacije za glasno branje. Rezultati učencev z madžarščino kot prvim jezikom pa so bili statistično pomembno slabši tudi pri hitrosti tihega branja in bralnem razumevanju. Rezultati raziskave bodo pripomogli k boljšemu razumevanju vpliva dvojezičnosti na učenje branja ter k načrtovanju dela z dvojezičnimi učenci pri doseganju razvoja avtomatizirane tehnike branja ob ustreznem bralnem razumevanju. V pomoč bodo tudi specialnim in rehabilitacijskim pedagogom, ki bodo na ta način lažje identificirali rizične učence, stopili v stik z učitelji in jih podprli pri strategijah dobre poučevalne prakse ter navsezadnje izdelali individualni načrt pomoči in obravnave razvijanja zmožnosti branja.[S. Pentek]20182018-06-06 03:39:32Magistrsko delo/naloga101448sl