ANALIZA RAZLASTITEV NEPREMIČNIN V JAVNO KORISTPIPAN, TADEJA (Avtor) Kovač, Polonca (Mentor) razlastitevlastninska pravicajavna koristrazlastitveni upravičenecodškodninarazlastitveni postopeknepremičninaRazlastitev je najhujše poseganje v lastninsko pravico posameznika. Lastninska pravica se lahko odvzame samo v primeru, če je upravičeno izkazana javna korist. Spada med najpomembnejše in za posameznika najbolj občutljive človekove pravice, zajeta pa je že v Ustavi Republike Slovenije. Ta v 69. členu narekuje, da se na posamezni nepremičnini lahko odvzame ali omeji lastninsko pravico proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini, če to dopušča ustrezni zakon ali podzakonski predpis. Razlastitev državi ali lokalni skupnosti omogoča uresničevanje državne ali lokalne politike z namenom pridobivanja nepremičnin, ki so nujno potrebne za doseganje javnega interesa. Razlastitveni upravičenec je država ali občina, ki mora izkazati vse pogoje, določene z zakonom za dosego javnega interesa. Stranka razlastitvenega postopka je fizična ali pravna oseba, katere nepremičnina je predmet postopka. Škoda, ki nastane z razlastitvijo, se razlastitvenemu oškodovancu poravna z denarno odškodnino v enakovredni višini razlaščene nepremičnine ali z novim enakovrednim nadomestnim objektom. V diplomskem delu obravnavam lastninsko pravico, razlastitveni postopek, opredelitev razlastitvenega razmerja, rabo predpisov pri razlastitvi, pristojnost in stranke v razlastitvenem postopku ter analizo upravne in sodne statistike.20182018-05-31 11:10:04Diplomsko delo/naloga101382sl