Posebnosti imobilizacije pri poškodbah vratne hrbteniceMarković, Gordana (Avtor) Prestor, Jože (Mentor) vratna opornicapoškodba vratne hrbteniceimobilizacija vratne hrbteniceIZVLEČEK Uvod: Najpogostejši vzroki za poškodbo vratne hrbtenice so padci z višine, prometne nesreče ter nesreče pri športnih dejavnostih. To so aktivnosti, pri katerih so najpogosteje prisotni mladi, zato so poškodbe vratne hrbtenice tudi velik javnozdravstveni problem. Poškodovanca s poškodbo vratne hrbtenice je treba ustrezno imobilizirati ter preprečiti tako nadaljnje poškodbe kot tudi negativne učinke imobilizacije. Namen: Namen diplomskega dela je na podlagi pregleda domače in tuje literature predstaviti indikacije in kontraindikacije za imobilizacijo vratne hrbtenice ter posebnosti pri imobilizaciji vratne hrbtenice. Metode dela: Uporabila sem deskriptivno metodo dela s pregledom domače in tuje strokovne ter znanstvene literature. Rezultati: Patološko premikanje poškodovane vratne hrbtenice lahko povzroči ali poslabša poškodbo hrbtenjače ali spinalnih živcev. Ravno strah pred posledicami sekundarnih poškodb je privedel do zlatega standarda imobilizacije vratne hrbtenice pri vsakem poškodovancu z najmanjšim sumom na poškodbo poškodbo vratne hrbtenice, čeprav so poškodbe slednje zelo redke. V zadnjem času pa je bilo narejenih več raziskav, ki niso naklonjene sistematični imobilizaciji, temveč podpirajo selektivni pristop pri imobilizaciji vratne hrbtenice. Kažejo namreč, da lahko imobilizacija negativno vpliva na zdravje pacienta in je lahko škodljiva. Najpogostejši zapleti, ki se pojavljajo pri imobilizaciji vratne hrbtenice, so: nelagodje, razjede zaradi pritiska, podaljšan čas obravnave pacienta na kraju dogodka, otežena učinkovita oskrba dihalne poti, možnost prikritja kliničnih znakov poslabšanja stanja pacienta, imobilizacija pa vpliva tudi na povišan intrakranialni tlak zaradi pritiska na jugularni veni, kar onemogoča normalen odtok krvi iz možganov. Imobilizacijo vratne hrbtenice v primeru penetrantnih poškodb povezujemo tudi z večjo umrljivostjo, kot je ta pri poškodovancih, ki niso bili imobilizirani. Razprava in sklep: V Sloveniji nam na področju predbolnišnične nujne medicinske pomoči manjkajo raziskave, ki bi z gotovostjo dokazale ustreznost ali neustreznost imobilizacije vratne hrbtenice s trdo vratno opornico ter zajemalnimi nosili, kljub temu pa bi morali po najnovejših smernicah pri imobilizaciji vratne hrbtenice bolj uporabljati selektivni pristop. Potrebujemo tudi lokalne smernice, ki bodo določale kriterije za imobilizacijo vratne hrbtenice, sredstva za imobilizacijo ter ustrezna pravila, kdo lahko imobilizacijo strokovno opravi.20182018-05-31 07:45:44Diplomsko delo/naloga101381sl