<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=101345"><dc:title>Projektiranje armiranobetonske konstrukcije večstanovanjske stavbe v Bitoli</dc:title><dc:creator>Franc,	Filip	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolšek,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kosič,	Mirko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>armiran beton</dc:subject><dc:subject>potresna analiza</dc:subject><dc:subject>globalna duktulnost</dc:subject><dc:subject>torzijska podajnost stavbe</dc:subject><dc:subject>ovojnica upogibnih momentov</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi projektiramo nosilno konstrukcijo 8-etažne stanovanjske stavbe, ki se nahaja v mestu Bitola v Republiki Makedoniji. Nosilna konstrukcija stavbe je zasnovana kot armiranobetonski prostorski mešani sistem, sestavljen iz sten in okvirov. Zaradi neustrezne zasnove se izkaže, da je stavba torzijsko podajna. Geometrijo stavbe povzamemo po obstoječi zasnovi, ki je bila projektirana v skladu z JUS standardom. Nato stavbo analiziramo in projektiramo po standardu Evrokod. V študijah uporabimo programa Etabs in SAP2000. Pri projektiranju se osredotočimo na potresno analizo in na dimenzioniranje tipičnega okvira ter glavnih nosilnih sten. Poleg tega izvedemo tudi analizo in dimenzioniranje najbolj obremenjene medetažne plošče. Za izbrane konstrukcijske elemente izdelamo tudi armaturne načrte. Zaradi velike projektne potresne sile, ki je predpisana za torzijsko podajen sistem, in nizkega procenta sten glede na zasnovo objekta (0,2 % do 0,3 % tlorisa etaže), je delež armature v glavnih nosilnih stenah relativno visok. Za izvedbo ekonomičnejše nosilne konstrukcije (manjša poraba materiala) bi bilo treba obstoječo zasnovo spremeniti tako, da stavba ne bi bila več torzijsko podajna. Na ta način bi potresno obnašanje stavbe bistveno izboljšali, kar bi dovoljevalo projektiranje na manjšo potresno silo. Če smo spreminjali le dimenzije posameznih elementov, potresnega obnašanja stavbe ni bilo mogoče bistveno izboljšati, kar nakazuje, da je smiselno vidike potresno odporne gradnje upoštevati že v najzgodnejših fazah zasnove stavb.</dc:description><dc:publisher>[F. Franc]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-05-30 07:45:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101345</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
