Estetika umora: italijanski in britanski primerKlokočovnik, Jan (Avtor) Šterk, Karmen (Mentor) Tomanić Trivundža, Ilija (Komentor) Umorteorija estetikeumetniško deloodrska uprizoritev umoraitalijanski shrljivi trilergotski romandetektivski romanzgodnji časopistabloidni novinarski diskurzV zaključnem delu analiziram poustvarjanje naklepne povzročitve smrti človeka v italijanskem filmu in v britanskem leposlovju. S pomočjo Heglovega (2003) pojma umetniško lepega interpretiram umore, kot da pripadajo slikarski ali kakšni drugi umetniški upodobitvi. Preden začnem s pregledom tovrstnih dejanj v filmu, predstavim italijansko kulturo in umetnost, v kateri sta že od vselej vsebovani lastnosti grozljivega in srhljivega. Nato preidem k sodobnim družbenim in kulturnim razmeram, ki vplivajo na prikazovanje nasilja nad človeškimi telesi v omenjeni filmski zvrsti. Sledi obravnava prizorov smrti, kjer orišem esteske prvine krvnih deliktov, in razložim, kaj nam slednji povedo o ideologiji, psihološki razsežnosti ter režiserjevih nazorih, ki so implicirani v njihovem prikazu. V drugi polovici magistrskega dela raziskujem pojav umora v angleškem detektivskem romanu. Poleg tega analiziram pesniško in psihoanalitično dimenzijo uboja v Stevensonovi gotski noveli Doktor Jekyll in gospod Hyde (2009) ter na podlagi De Quinceyevega dela O umoru kot obliki lepe umetnosti (2015) podam razlago, zakaj lahko določene umore pojmujemo kot estetske. V končnem poglavju se nahaja razčlemba poročanja o morilskih delih v zgodnjem tisku ter dognanje, da je tabloidni novinarski diskurz odgovoren za oglaševanje zločinskih dejanj. V sklepu ugotavljam, da poustvarjanje umora v obilici raznovstnih medijev ter umetniških zvrsteh omogoča javnosti, da se na nadzorovan način vživi v morilsko dejanje, kar potrjuje Bataillovo (2001) družbeno transgresijo prepovedi, Aristotelovo (1959) očiščenje negativnih občutkov oziroma katarzo in Schatzovo soočenje z družbenimi strahovi prek žanrskih filmov20182018-05-29 14:41:07Magistrsko delo/naloga101325sl